Oblast se je zamenjala, policijo pa vse bolj skrbijo ilegalne migracije, ki so dobile nov zagon s prihodom Roberta Goloba na oblast. Slednji ima očitno svojevrsten pogled na pomen urejanja nezakonitih migracij, saj je napovedal podrtje ograj. Prav zanimivo pa postaja tudi to, da bodo “ograje padle” ravno pod vodstvom notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je bila pred leti tudi med zaslužnimi, da so jih postavili. Slednja si želi, da na migracijski poti nihče več ne umre, nadzor pa bi med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba.
Ob izbruhu “begunske krize” je vlada Mira Cerarja na slovenski južni meji postavila rezilno žico. Ker je razburjala prebivalce okoliških vasi in ovirala gibanje živali, so jo slovenski vojaki že leta 2017 odstranili. Velik del je nadomestila panelna ograja, ki jo je postavilo srbsko podjetje Legi-SGS. To je v času vlade Marjana Šarca zmagalo na javnem razpisu ministrstva za javno upravo in se z državo dogovorilo, da bo za 4,8 milijona evrov zgradilo 40 kilometrov ograje.
Marca 2021 pa je notranje ministrstvo pod okriljem Aleša Hojsa predlagalo postavitev dodatne ograje s paneli in rezilno žico na meji s Hrvaško. Za 50 kilometrov ograje, ki bi jo postavili na najbolj kritičnih predelih in z njo ponekod zamenjali bodečo žico, so takrat objavili v javnem razpisu. Nanj se je prijavilo sedem ponudnikov.
Zanimivo je, da se je ograja na meji pred prihodom Hojsa pričela postavljati ravno takrat, ko je bila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Med Šarčevo vlado je bila Bobnarjeva ena od dveh vplivnih dam v oboroženih silah. Druga je bila Alenka Ermenc v Generalštabu Slovenske vojske. Ker se je spremenila politika, se je temu primerno spremenila tudi Bobnarjeva, ki je praktično v prazno porabila denar, saj bodo po navodilih novega mandatarja Roberta Goloba to ograjo pričeli odstranjevati. Zaradi te informacije se je število ilegalnih prehodov v primerjavi z lani v obdobju med 1. januarjem in 30. aprilom povečalo kar za 85,9 odstotka.
Migranti so v obdobju od 1. januarja do 30. aprila prihajali iz Pakistana, Indije, Bangladeša, Turčije in Kube. Največ, dobro četrtino vseh migrantov, po podatkih policije predstavljajo migranti iz Afganistana. Nekdanji minister za notranje zadeve Hojs je imel očitno prav, ko je februarja opozoril, da je primorsko-notranjska regija tista, ki je ključna pri boju proti ilegalnim migracijam. Policijska uprava Koper je bila namreč tista, ki je bila v prvih štirih mesecih letošnjega leta deležna največjega pritiska nezakonitih migracij. Obravnavala je kar polovico vseh prehodov.
Sedaj se zavzema za odstranitev ograje
Nasprotno pa sedaj Bobnarjeva zagovarja odstranitev tehničnih ovir z južne meje, “da nihče več na tej poti ne umre”. Nadzor bi med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba. V reševanje migracijske problematike želi vključiti civilno družbo, nevladne organizacije in tudi lokalno skupnost. Policija navaja, da pričakuje nadaljevanje porasta števila ilegalnih prehodov. To je seveda logično, saj je pred nami toplo obdobje, povrhu pa prihaja oblast, ki je nezakonite migracije očitno ne motijo. Kakšno je stališče nevladnih organizacij glede migracij pa je tudi več kot jasno.
Sara Kovač