Danes dopoldan bo ob morišču po vojni pobitih pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu potekala spominska slovesnost z mašo. Na spominski in spravni slovesnosti se bodo spomnili vseh žrtev nasilja in pobojev v drugi svetovni vojni in po njej. Gre namreč za kraj trpljenja, ki nas opominja, kako težka je naša polpretekla zgodovina. V državi je sicer okoli 750 prikritih morišč, okoli 150 lokacij naj bi še preiskovali.
Pri Slovenski Škofovski konferenci poudarjajo, da grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga povojna grobišča po vsej Sloveniji. V nekdanji državi je bil ta kraj pobojev zamolčan, javnost pa je njegove skrivnosti začela spoznavati šele v času demokratičnih procesov, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije.
Na spominski slovesnosti bo zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor, mašo pa bo vodil predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Nato bo v okviru krajšega kulturnega programa, ki bo sledil, zbrane nagovoril še filozof Jan Peršič, dejaven član odbora Nove Slovenske zaveze in pravnuk Janka Mačkovška, enega od ustanoviteljev zgodovinske Slovenske zaveze. Spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu pri kapeli mučencev ob breznu pod Krenom se bo skupaj z delegacijo SDS udeležil tudi predsednik stranke SDS Janez Janša.
Iz urada predsednika republike so sporočili, da bo predsednik Pahor pred začetkom spominske slovesnosti položil venec k obeležju pri breznu pod Krenom. 8. julija 1990 je prvo spravno slovesnost ob udeležbi prek 30 tisoč vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar. Vse od takrat pa smo ob grobišču priča vsakoletnim spominskim slovesnostim. Ob grobišču se nahaja tudi kapela, ki jo je leta 2005 umetniško opremil jezuit Marko Ivan Rupnik v sodelovanju s skupino umetnikov iz Centra Alleti v Rimu, navaja STA.
Na grobiščih v Kočevskem Rogu naj bi po ugotovitvah in predvidevanjih zgodovinarjev končalo do 30 tisoč žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev. Prav največ, med 15 in 20 tisoč, pa naj bi jih končalo v breznu pod Krenom. V glavnem so to bili slovenski domobranci in pripadniki drugih jugoslovanskih vojsk in tudi civilisti, s katerimi je nekdanja jugoslovanska vojska ob koncu druge svetovne vojne načrtno obračunala.
“Letos bo roška slovesnost izjemna in neponovljiva v tem, da ravno ta čas poteka ekshumacija pobitih slovenskih fantov in mož iz brezna pri Macesnovi Gorici. Arheologi so prišli do odmaknjenih delov jame, kjer so našli doslej že 24 celotnih trupel tistih žrtev, ki so ostale v jami žive in so verjetno umrle po več dneh v dolgi agoniji. Spomnimo se jih, naj se jih dotakne naša molitev,” v luči slovesnosti poudarjajo pri Novi Slovenski zavezi.
Sara Kovač