“Večkrat sem sem pogovarjal z Robertom Golobom, večkrat se je oglasil na kavi pri meni – saj verjetno kakšne službe to vedo,” je v intervjuju na POP TV spomladi povedal predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki Goloba pozna že od prej. Povedal je tudi, da mu kdaj pove svoje mnenje in da mu je všeč, ker ne misli, da vse ve. Je imel Čeferin občutek, da bo lahko tudi v prihodnje Golobu kaj prišepnil – a mu je te načrte verjetno pokvaril Golobov neuradni svetovalec Miloš Njegoslav Milović, ki je s Čeferinom v sporu. Ta ga obtožil, da je pobral več kot 300 tisoč evrov provizije za posredovanje v poslu z državnim podjetjem.
O Milošu Njegoslavu Miloviću, nekdanjem policijskem specialcu, šefu varnosti pokojnega Janeza Drnovška in tudi zaupniku Aleksandra Čeferina ter Zorana Jankovića, smo v preteklosti v našem mediju že pisali. Spomnimo, Milović se je pred leti znašel v kazenskem postopku, vezanem na projekt obnove kočevske proge skupaj z nekdanjim direktorjem železniškega gradbenega podjetja (SŽ – ŽGP) Leonom Kostiovom in Nihadom Bešićem, lastnikom zdaj nedelujočega podjetja NB Inženiring, po tem pa je bil v omenjenem postopku obtožen uničenja in ponarejanja uradnih listin. V javnosti so se pojavili dokumenti, kjer Milović močno obremenjuje Čeferina, da je za fiktivni posel med SŽ – ŽGP in NB Inženiring pridobil več kot 300 tisoč evrov gotovine kot nagrado za uspešno posredovanje pri Državni revizijski komisiji za enega izmed poslov, ki ga je izvajalo hčerinsko podjetje Slovenskih železnic, SŽ – ŽGP.
Milović je v obširnem zagovoru na enajstih straneh pojasnil vse intrige, v katere sta bila vpletena Čeferin in tožilec ter disciplinski sodnik na NZS Boštjan Jeglič. Za vse to naj bi imel Milović dokaze (elektronska pošta, overjene izjave pri notarju, uradni zaznamki na NPU, snemanje pogovorov itd.). Kostiov in Bešič sta se pogodila s tožilstvom in za kazen prejela le 480 ur družbeno koristnega dela. Milović pa je bil dvakrat oproščen, a je Jeglič kar štirikrat spremenil obtožnico in kazalo je, da bo Milović kot žrtveno jagnje končal za zapahi. Tožilstvo je torej trdilo, da je v fiktivnem poslu izginilo skoraj 400 tisoč evrov, denar pa naj bi si razdelile tri osebe – a Milović je zatrjeval, da je šel ves denar k Čeferinu, kar je slednji seveda zanikal. 22. januarja 2021 je Milović kot obtoženec v ponovnem sojenju v svoji zaključni besedi za vse okrivil prosto po Jegliču “gospodarje posla” in poudaril, da v tem postopku ni storilec, ampak žrtev.
“Vesel sem, da sem končno prišel do spoznanja, da so bili glavni akterji v tej zadevi pravzaprav moji nekdanji delodajalci v Odvetniški družbi Čeferin,” je v zaključni besedi zatrdil Milović in nadaljeval, da verjame, da so s svojo močjo in svojimi položaji lahko vplivali tudi na tožilca, na Nado Drobne Popovič, na zagovornika Kostieva in na zagovornika Bešiča.
Ohlajene prijateljske vezi med Čeferinom in Golobom – afera velikih razsežnosti
Sklepamo lahko torej, da so se prijateljske vezi med predsednikom vlade Robertom Golobom in Aleksandrom Čeferinom precej ohladile, precej verjetno je, da je Čeferin Golobu vsaj malce zameril angažma svojega nekdanjega zaupnika Milovića, ki ga je nato izdal na sodišču. Zanimivo je, da se pri reševanju zadnje afere s političnimi pritiski na policijo in odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar ni oglasila Tanja Fajon – glede na to, da je z Milovićem na barki romantično opazovala sončni zahod, bi od nje lahko pričakovali kakšno besedo v njegov zagovor. Modro je molčal tudi ljubljanski župan Zoran Janković, Milovićev družinski prijatelj, ki naj bi ga kdaj uporabil tudi za določene pritiske oziroma storitve (npr. Tritonis, Rog).
Miloviča so v preteklosti nekateri mediji povezovali s stranko LMŠ – kar bi se utegnilo izkazati za resnico, danes se je na Facebooku namreč oglasil Marjan Šarec. Med drugim je poudaril, da je jasno, da ni vsako navodilo politični pritisk in da je sedanje dogajanje neumestno primerjati z ravnanji prejšnje vlade. Saj veste, v svobodi so politični pristiski zgolj usmeritve. Pohvalil je svojo ekipo, ki ga varuje – pa vendarle je ob tem omenil, da so mu na začetku dodelili osebo, ki dejansko ni vedela, “kako se pripelje do Državnega zbora, kaj šele kam drugam.” To je pripisal svojemu občutku, da se njegovi nadrejeni iz Centra za varovanje in zaščito (CVZ) včasih ne zavedajo prav dobro svoje vloge. Med vrsticami je torej opravičil Milovićevo postopanje po sestankih in njegovo vmešavanje v predloge v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava. Milovič je med drugim Lindava postavil pred dejstvo, kako naj bi potekalo varovanje predsednika vlade, čeprav Lindav s predlaganim načinom ni soglašal.
Sara Kovač