Slovenska prestolnica se sooča z drastično rastjo kriminalitete. Po podatkih policije se je število kaznivih dejanj opazno povečalo na območjih vseh policijskih postaj, razen ene. Ker policija očitno več ne obvladuje ljubljanskih ulic, smo za komentar povprašali nekdanjega generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja. Pravi, da Slovenke in Slovenci nismo upravičeni zgolj do varnosti, temveč tudi občutka varnosti. Do oblasti, še posebej ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, je kritičen. Opozarja na novo varnostno tveganje, ki ga prinašajo migranti, premeščeni iz Italije v Albanijo.
Podatki policije so jasni. Kriminaliteta se je povečala v vseh ljubljanskih policijskih postajah z izjemo ene. V Bežigradu se je število kaznivih dejanje povečalo skoraj za tretjino. V Mostah ni veliko bolje, zabeležili so 25,3- odstotno rast, v Šiški 21,1-odstotno. Stopnja kriminala je padla zgolj v centru prestolnice, a ne dosti.
Nekdanjega generalnega direktorja policije najprej povprašamo, čemu pripisati porast kriminala. Meni, da je razlogov več, a da ljudi najbolj moti porast posilstev. Ta kriminal se namreč povezuje s prišleki, do katerih so še posebej občutljivi oz. senzibilni glede na dogajanje po svetu.
“Trenutna migracijska politika odprtih vrat povzroča koncentracijo prosilcev za azil v Ljubljani, kjer se prosto sprehajajo. Na določenih točkah prihaja do gostitev in seveda tudi do situacij, kjer se povečuje tveganje, da ženska populacija postane žrtev teh ljudi. Zadeve so podobne kot v drugih državah v EU, ki se s tem spopadajo. Slovenija ni izjema in nas tudi to čaka ob vztrajanju na tej nedomišljeni migrantski politiki,” pove Olaj.
Novo varnostno tveganje
Olaj hkrati opozarja na nov zaplet na mednarodnem področju. Italija je napovedala, da bo migrante, ki so prispeli na njeno obalo po Sredozemski poti, premeščala v Albaniji, kjer bodo čakali na razrešitev njihove prošnje za azil. Tako pojasnjuje: “To pomeni, da bodo ti prosilci za azil, ki bodo prestavljani iz italijanske obale v Albanijo, skoraj gotovo poskušali ponovno priti po balkanski migrantski poti, ki teče čez Slovenijo, v Italijo. Kar pomeni, da bo gostitev teh migrantov še večja. Izkazuje se, tako kot se govori že nekaj časa, da bo nastal migrantski žep. To se sedaj udejanja. To je sedaj jasno vsem, samo našemu ministru Boštjanu Poklukarju ne.” Olaj ob tem poziva, da se ponovno preuči pristop slovenskih oblasti do migriranja v Slovenijo in se sprejme ustrezne varnostne rešitve, ki bi ta tveganja zmanjšale.
Nezakonite migracije se omejuje na meji
Na vprašanje, kakšni bi morali biti ti varnostni ukrepi, Olaj odgovarja, da je “zadeva večplastna”. Kot pravi, samo lovljenje nezakonitih migrantov znotraj same Slovenije nima velikega smisla, razen tega, da jih nato prevažamo in oskrbujemo v Ljubljani ali Logatcu v azilnih domovih. “Večkrat sem poudaril, da bi ta prizadevanja morali prestaviti na samo mejo,” opozarja in dodaja, da bi se poostrenemu nadzoru na slovenski meji prilagodile tudi pragmatične hrvaške oblasti. Ko bodo te ugotovile, da je “nadzor na naši meji poostren, bodo tudi same pripravljene še kaj dodatno postoriti, da bo njihova schengenska meja bolj nepropustna kot sicer”.
Kaj lahko za povečanje varnosti naredijo lokalne oblasti?
Na koncu se dotaknemo še vprašanja lokalnih oblasti. Kot pravi, bi tudi te lahko prispevale k večji varnosti prebivalcev mesta Ljubljane. Opozarja, da sedaj tudi v medijih ugotavljajo, da ljubljanske ulice zvečer niso več varne. “Iz tega se da sklepati, da je oblast nad ulicami prevzel nekdo drug, neke skupine, kriminalci ali kakor koli bi jih poimenovali. Oblast na ulicah mora imeti država prek varnostnih organov, pa naj bodo to policisti ali redarji,” zaključuje. Če bi bili ti zunaj, med ljudmi, bi bil tudi občutek varnosti večji.
Žiga Korsika