Slovenske oblasti so pripravile nov predlog zakona, ki ga bodo morali poslanci sprejemati po nujnem postopku. Predlog interventnega zakon o zdravstvu, ki je bil pripravljen pod vodstvom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, je zajadral v roke medijev. Kot pišejo v Financah, kjer naj bi neuradni in neobjavljeni predlog zakona imeli, ta zavarovancem “ne prinaša skoraj nič”. Prinaša pa nove obremenitve za gospodarstvo.
Interventni zakon naj bi v prvi vrsti podaljšal izplačevanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca. Ta naj bi se podaljšala iz trenutnih 20 na 30 dni. Hkrati naj bi se zmanjšali odmerni odstotki za bolniško nadomestilo. Vsi zdravniki, ki so doslej opravljali zdravniško službo v okviru javne zdravstvene službe, se bodo morali vključiti v program dežurstev. Tisti, ki se ne bodo hoteli vključiti v program, bodo oglobljeni. Samostojni podjetniki, kmetje in drugi, ki si sami plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne bodo deležni zdravstvenih storitev, če bo njihov dolg presegel 162 evrov. Ostale ukrepe navajamo spodaj.
Podaljšanje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca
Glede na vsebino neobjavljenega predloga se bo podaljšalo obdobje izplačila nadomestila za bolniško odsotnost (zaradi bolezni in poškodbe zunaj dela) iz 20 na 30 dni. Državna blagajna bi tako na račun delodajalcev privarčevala 73 milijonov evrov. Z znižanjem odmernih odstotkov za bolniško nadomestilo nameravajo privarčevati dodatnih 25 milijonov letno. Bolniško nadomestilo po neuradnem predlogu ne bo moglo biti višje od 2,5-kratnika zadnje znane povprečne bruto plače v RS za preteklo leto. ZZZS bi s tem ukrepom okvirno privarčeval 11 milijonov letno. Skupna bolniška bo ostala neomejena, oseba bo tako lahko ostala na bolniški tudi več let. V EU takšna ureditev velja le še v Bolgariji. Finance še izpostavljajo, da ukrepi za hitrejšo medicinsko in poklicno rehabilitacijo, zaradi katerih bi se delavci lahko hitreje vrnili na delovno mesto, niso predvideni.
Z globami nad zdravnike
Predlog določa tudi, da se bodo morali zdravniki, ki opravljajo zdravniško službo v okviru mreže javne zdravstvene službe, morali vključiti v program zagotavljanja dežurne zdravniške službe in neprekinjene nujne zdravniške pomoči na območju, kjer opravlja zdravniško službo. To bo moral storiti pri izvajalcu, ki zagotavlja izvajanje neprekinjenega zdravstvenega zdravstva. Doslej so se morali v program neprekinjenega zdravstvenega varstva vključiti le zdravniki v osnovnem zdravstvu in koncesionarji. Sedaj se ta obveznost širi še na vse preostale zdravnike v javnih zdravstvenih zavodi in koncesionarje, poročajo Finance. Tisti zdravniki, ki se bodo temu uprli, jih čaka globa med 650 in 1200 evri. Zdravniki bodo naleteli tudi na druge omejitve, kot je denimo, da jim javni zdravstveni zavod ne bo smel podeliti dovoljenja za delo pri drugem delodajalcu v primeru naravnih in drugih nesreč. Pravna oseba, ki bo to prekršila, bo oglobljena s kaznijo med 3 tisoč in 50 tisoč evri.
Za samostojne podjetnike, kmete in ostale, ki si sami plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Trenutno velja, da vam izvajalci javnih zdravstvenih storitev zadržijo izvajanje zdravstvenih storitev v primeru neplačila zdravstvenega zavarovanja. Doslej višina dolga, pri kateri pride do prekinitve, ne bila zakonsko določena. Predlog ga določa pri višini 162 evrov, oziroma 8 odstotkov povprečne mesečne bruto plače v RS za preteklo leto.
Manjše spremembe za krajšanje čakalnih vrst
Predlog zakona uvaja tudi nekatere ukrepe, s katerimi bi se naslovile tudi potrebe zavarovancev. Kot poročajo Finance, gre za manjše ukrepe, denimo podaljšanje ukrepa dodatka za ambulante, ki vpišejo več novih pacientov, kot jim to določa normativ glavarinskih količnikov. Ukrep doslej ni bil uspešen, saj se število neopredeljenih pacientov povečuje. Poenostavili naj bi se postopki za pridobivanje kadra iz tujine. Stroške jezikovnega preizkusa in priznanja poklicne kvalifikacije naj bi plačal prihodnji delodajalec in ne zdravstveni delavec. Podaljšuje se višje plačilo specializantom, ki v letu 2024 izberejo specializacijo iz družinske medicine.
Predlog prinaša tudi nekatere natančnejše podlage za uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka.
Negativni odzivi strokovne javnosti in sindikatov
Predlog zakona ni naletel na vsesplošno odobravanje strokovne javnosti. V Fidesu so zapisali, da številni predlogi, ki so sistemskega značaja, niso bili predhodno vsebinsko skomunicirani z zdravniški organizacijami. Bojijo se, da “poskuša vlada ponovno prek interventnega zakona narediti obvod od prepotrebnih sistemskih sprememb”. V Fidesu se bojijo, da bi spremembe, ki jih vsebuje predlog, lahko destabilizirale sistem: “To kar nas posebej skrbi, je dejstvo, da bodo restrikcije, ki se s predlogom zakona uvajajo za zdravnike in zobozdravnike, namesto stabilizacije razmer v zdravstvu še bolj destabilizirale že tako krhek sistem. Nezavidljiv trend delnega oz. popolnega zapuščanja javnega zdravstvenega sistema se bo po principu palice nedvomno pospešil. To nam je zdaj vsem popolnoma jasno,” so zapisali. Tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije opozarjajo na pomanjkanje dialoga.
Ž. K.