Razveljavitev oprostilne sodbe na višjem sodišču za Milka Noviča, ki ga obtožnica bremeni umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, po besedah njegove obrambe ni bila nepričakovana. Glede pritožbe je namreč odločala sodnica, ki je bila sodnica poročevalka že pri pritožbi na prvo, obsodilno sodbo, ki je bila zavrnjena, so poudarili Novičevi odvetniki.
Odvetniki Žiga Hribernik, Monika Poje in sedaj že upokojeni odvetnik Jože Hribernik so sprejeli ugotovitev, da sklep, s katerim je Višje sodišče v Ljubljani nedavno ugodilo pritožbi Specializiranega državnega tožilstva, ne vsebuje vsebinske presoje dokazov, na podlagi katerih je bila Noviču tudi izrečena obsodilna sodba. Razveljavitev oprostilne sodbe tako temelji zgolj na s strani tožilstva zatrjevanih kršitvah procesne narave, ki po mnenju obrambe sploh ne vplivajo na ugotovljena razbremenilna dejstva. Pri tem pa še posebej opozarjajo na Novičev popoln alibi. Dokazano je bilo namreč, da Novič v razložljivem času nikakor ni mogel prispeti na kraj umora, kar pa po njihovih besedah samo po sebi narekuje oprostitev.
Obramba Noviča se nadeja, da se pred začetkom tretjega sojenja, ki bo po navodilih višjih sodnikov potekalo pred novim senatom, da bodo na sodišču sledili navodilom višjih sodnikov o postavitvi novih izvedencev s področja balistike in kemije, kar so tudi zahtevali na tožilstvu. Poleg tega Novičeva obramba po navedbah STA opozarja, da bi bilo takšno novo izvajanje dokazov v novem postopku povsem nepotrebno in da gre za zavlačevalni manever, s katerim tožilstvo onemogoča pravočasen zaključek postopka. “Kot zagovorniki Milka Noviča opozarjamo, da je zaradi vseh manevrov, ki so zdaj usmerjeni v zastaranje pregona in trajno stigmatizacijo Noviča kot storilca, ta že šesto leto izpostavljen hudim pritiskom in nepredstavljivemu trpljenju,” pri tem opozarjajo.
Na podlagi obtožnice Noviča bremenijo, da naj bi konec leta 2014 na Viču umoril nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta. Sodišče na prvi stopnji je Noviča aprila 2017 najprej spoznalo za krivega in ga obsodilo na 25-letno zaporno kazen. Po pritožbi obrambe je sodbo potrdilo višje sodišče, nato pa je septembra 2018 vrhovno sodišče zadevo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. V ponovitvi sojenja je bil Novič na prvi stopnji oproščen. Tožilstvo se je pritožilo na višje sodišče in s pritožbo uspelo. Sedaj je tako odrejeno že tretje sojenje.
Radonjiću očitajo napake
Glede sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je oprostil Noviča, naj bi višji sodniki pri presoji pritožbe ugotovili, da je ta med sojenjem zagrešil številne napake, poroča Dnevnik. Pomanjkljiva naj bi bila med drugim rekonstrukcija dogajanja. “Med drugim je bila rekonstrukcija dogajanja pomanjkljiva, napako naj bi naredil tudi, ker ni postavil novega izvedenca kemijske in balistične stroke glede ostankov streljanja, najdenih na Novičevih laseh, rokah in jakni. Napačno naj bi ravnal tudi, ker so nekatera zaslišanja potekala za zaprtimi vrati in ker je na enem od narokov tožilko poslal ven iz sodne dvorane. Napačna pa je bila po mnenju sodnikov tudi odločitev predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, ko je zavrnil zahtevo za Radonjićevo izločitev iz sojenja,” poroča časopis.
Sklep višjega sodišča v Ljubljani odraža vso perverznost iztirjenega sistema
Raziskovalna novinarka Petra Janša, ki primer Novič spremlja od samega začetka, opozarja, da si pravico do poštenega sojenja višje sodišče razlaga v korist tožilstva, namesto v korist obdolženca. “Višje sodišče trdi, da pravica do poštenega sojenja pomeni, da “nobena od strank ni postavljena v bistveno slabši oziroma podrejen položaj”. Tu gre za popolnoma absurdno preslikavo stanja iz pravdnega postopka, kjer v resnici nastopa več strank, ki morajo imeti enak položaj, v kazenski postopek. V kazenskem postopku takšnega položaja sploh ne more biti že po naravi stvari in takšna razlaga “pravice do poštenega sojenja” v korist tožilke predstavlja nezaslišano zlorabo ustavne pravice. Višje sodišče v celoti graja procesno vodstvo, kakršnega je izbral sodnik Zvjezdan Radonjić, in mu v tej zvezi v celoti odvzame neodvisnost.”
S sklepom v zadevi Novič se je po njenem prepričanju prelila kaplja čez rob. Ne moremo več govoriti o pravosodju, ki ščiti človekove pravice, poudarja novinarka Janša. “Nimamo niti pravosodja, ki bi ščitilo sodnikovo neodvisnost. Imamo le oblastno pošast, ki zlorablja ustavna in zakonska pooblastila za to, da ščiti kriminal in se brezdušno izživlja nad državljani. Čas je za korenite spremembe.”
Hana Murn