Obrambni ministri so v ospredje razprav neformalnega zasedanja Sveta EU postavili razmere v Afganistanu. Poudarili so, da izkušnje iz Afganistana kažejo na nujnost pospešitve izgradnje obrambnih in vojaških zmogljivosti EU s ciljem zagotavljanja strateške avtonomije. Temelj teh prizadevanj bo nastajajoči Strateški kompas, ki bo podal smernice tudi za področje krepitve odpornosti na krize.
Predsedujoči srečanju – visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko EU Josep Borrell je izpostavil: “Izkušnje iz Afganistana so pokazale, da ima naša nezmožnost odzivanja določeno ceno. EU mora zato okrepiti svojo strateško avtonomijo prek oblikovanja začetnih vstopnih sil, ki bi bile zmožne zagotavljati stabilnost v soseščini EU.”
V ospredju razprave o operativnem delovanju EU so bile razmere v Afganistanu. Ministri so poudarili, da evakuacija iz države še ni končana, nadaljevati moramo s podporo na diplomatskem, humanitarnem in razvojnem področju. Ministri so naslovili varnostno-obrambne implikacije krize, ki bi lahko neposredno vplivala na razmere v Evropi, in se strinjali, da moramo iz nje potegniti pomembne lekcije tudi za delovanje operacij in misij EU – v Maliju/Sahelu, Mozambiku, Libiji in na Zahodnem Balkanu. Operacija Althea v Bosni in Hercegovini je po oceni ministrov ključna za varnost in stabilnost te regije, ki je tudi v ospredju slovenskega predsedstva.
Minister mag. Matej Tonin o izkušnjah iz Afganistana: “Prvič – misije za ohranjanje miru so dolgoročni projekti. EU nima zmogljivosti za operacije v zelo zahtevnih razmerah kljub nekaterim novim mehanizmom, kot je Evropski obrambni sklad.In nenazadnje, če želimo biti kredibilen garant miru, moramo pospešiti politično odločanje.”
Strateški kompas bo postavil politične smernice za razvoj obrambe v naslednjem desetletju
Čeprav je bil osrednji del zasedanja namenjen razpravi o krepitvi odpornosti kot zadnjem od štirih področij Strateškega kompasa, so se ministri strinjali, da je bilo področje že podrobneje obravnavano na drugih ravneh. Sprejeli so odločitev, da bo Slovenija glede odprtih vprašanj v okviru Strateškega kompasa predvidoma konec oktobra gostila poseben seminar na ministrski ravni. Strateški kompas je dokument, ki bo postavil politične smernice za razvoj evropske obrambe in varnosti v naslednjem desetletju na področjih kriznega upravljanja, razvoja zmogljivosti, partnerstev in odpornosti.
V razpravi o skupnih geostrateških izzivih ter sodelovanju z Natom in Združenimi narodi, v kateri sta sodelovala namestnik generalnega sekretarja Nata Mircea Geoanᾶ in podsekretar Združenih narodov za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix, so se ministri strinjali, da so globalni izzivi za vse enaki, zato je pomembno, da skupne teme, kot so podnebne spremembe, nastajajoče nove prebojne tehnologije, ter pobuda “ženske, mir in varnost”, naslavljamo enotno. Zlasti glede na nedavno dogajanje v Afganistanu moramo sodelovati učinkovito, usklajeno, a hkrati spoštovati posebnosti organizacij.
Sara Kovač