Kriza s koronavirusom je prizadela številne panoge, med drugim pa najbolj turistične panoge, industrije srečanj in prireditev, gostince in ponudnike storitev, kot so to denimo frizerji, saj zaradi nastalih razmer določen čas niso mogli obratovati oziroma je bilo njihovo obratovanje omejeno. V medijih je v zadnjem času zaslediti novice, kjer obrtniki izpostavljajo, kako jim je težko. Pa vendar pri predstavljanju težav, izpuščajo pomembne dejavnike, ki jim pomagajo pri prehodu iz krize, če se denimo navežemo na trditve Ane Roš. Kriza s koronavirusom je prizadela vse, kot mala kot tudi večja podjetja, a je država po drugi strani zagotovila pomoč, s katero bodo lahko med krizo lažje shajali in bodo ob odprtju lahko ponovno zaživela poln potencial. V te ukrepe so med drugim vključeni temeljni dohodek, odlog plačila obveznosti do države, delno kritje fiksnih stroškov in plačila nadomestil delavcem.
V prvem valu so lahko podjetniki, ki niso mogli opravljati svoje dejavnosti, koristili izplačilo mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Prav tako so bili oproščeni plačila socialnih prispevkov od 13. marca do 31. maja 2020. Podjetniki, ki zaposlujejo delavce pa so lahko uveljavljali nadomestilo za čakanje delavcev na delo. Podjetnikom, ki so za svojo dejavnost ali investicije imeli najet kredit je bilo omogočeno državno poroštvo za določen delež odloženih plačil obveznosti po zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev. Banke pa v tem času odloga na odloženi del glavnice obračunavajo dogovorjeno obrestno mero. Mali poslovni odjemalci pa so v prvem valu epidemije bili upravičeni do petine nižjega stroška za elektriko.
Po prvem maju v sklopu PKP2 so bili do mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila socialnih prispevkov v sorazmernem deležu upravičeni tisti samozaposleni, ki so morali delati za krajši delovni čas. Najemnikom poslovnih prostorov, ki so v lasti države ali občine, v času epidemije ni bilo treba plačati najemnine.
Po preklicu epidemije polna zaposlenost ponudnikov storitev
V sklopu tretjega protikoronskega paketa so na določen del obrtnikov vplivali tudi turistični boni za vse prebivalce. Dodaten doprinos so turistični boni prinesli tistim, ki s svojim obrtniškim delom denimo obratujejo v sklopu hotelskih kapacitet. Poleg omenjenih obrtnikov, pa so od turističnih bonov imeli koristi tudi gostinci, predvsem tisti v turističnih krajih, kjer so zaradi boljše obiskanosti slovenskih destinacij, si lahko zagotovili delovanje v turistični sezoni, brez večjega izpada gostov. V sklopu tretjega paketa pa so lahko tudi obrtniki, ki imajo kakšnega zaposlenega korostili subvencijo za skrajšan delovni čas zaposelnih. V sklopu četrtega pa se je podaljšala veljavnost omenjega ukrepa in plačilo nadomestilo za čakanje na delo.
Drugi val – novi izzivi za podjetnike in državo
V drugem valu je v sklopu petega protikoronskega paketa bil ponovno zagotovljen mesečni temeljni dohodek v višini 1100 evrov mesečno za čas trajanja treh mesecev, vse do konca leta. Glede na razmere, ki se bodo v prihodnosti odvijale, pa bo ukrep možno podaljšati še za šest mesecev. S predlogom se omogočili nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb, kot tudi na novo odobrenih kreditov, da se v kar največji meri omilijo negativne posledice drugega vala epidemije Covid-19 na gospodarstvo. Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil bo podaljšan za 12 mesecev, tudi tistih pri javnih skladih, in sicer velja do 30. junija 2021.
Delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem
Podjetja bodo lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od 1. oktobra do konca leta 2020. Do sredstev so upravičene pravne in fizične osebe, ki so registrirane pred prvim septembrom 2020, in imajo vsaj enega zaposlenega ter samozaposleni in družbeniki-poslovodje. Do pomoči bodo upravičena podjetja, ki so jim letni prihodki padli za vsaj 40 odstotkov. Če so denimo obrtnikom njihovi prihodki padli za več kot 40 odstotkov, lahko sedaj pri finančni upravi zaprosijo za delno pokritje fiksnih stroškov, kot so to denimo najemnina, elektrika, voda ali odvoz smeti. Šesti protikoronski paket podjetnikom prav tako omogoča, da lahko na finančni upravi zaprosijo za odlog plačila obveznosti do države, kot so to denimo davki.
Primer frizer: 3 zaposleni, 150k prometa letno. Poleg subvencije 80% bruto plač bo dobil še 5400 Eur pomoči za delno kritje fiksnih stroškov najemnine, elektrike, vode, zavarovanja, NUSZ od okt-dec, če bo imel vsaj 6000 Eur izgube v tem istem obdobju, ko je zaprt.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) November 12, 2020
Na praktičnem primeru, kako ukrep deluje v praksi je obrazložil nekdanji gospodarski minister in predsednik svetovalne skupine Matej Lahovnik. Denimo frizer, ki zaposluje tri osebe in ima 150 tisoč evrov prometa letno, bo lahko poleg subvencije 80 odstotkov bruto plač za zaposlene delavce, s strani države lahko prejel delno kritje fiksnih stroškov, če bo imel najmanj za šest tisoč evrov nižje prihodke, glede na prihodke lani – pogoj za delno stroškov je tako upad prometa v zadnjih treh mesecih za vsaj 40 odstotkov, glede na enako obdobje lani. Dodatno pa bodo zase lahko družbeniki ali samozaposleni uveljavljal tudi pravico do temeljnega dohodka in zaprosili za odlog plačila obveznosti do države.
Podjetja z večjo izgubo, bodo prejela večje povračilo
Na osnovi tega bodo tista podjetja, ki ocenjujejo, da jim bodo prihodki od oktobra do decembra letos padli za 40 do 70 odstotkov, prejela 0,6 odstotka letnih prihodkov. Tista podjetja, ki jim bodo prihodki padli za več kot 70 odstotkov pa bodo prejeli 1,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje. Navzgor je ta znesek omejen na tri milijone, oziroma 800 tisoč evrov za tista podjetja, ki so bila ustanovljena po 1. oktobru 2019.
Vlada je že v polni pripravi sedmega protikoronskega paketa, kjer ukrepe usklajuje skupaj s predstavniki iz gospodarstva. Na ministrstvu za finance pa pravijo, da njihovo delo nikakor ni končano, in bodo v prihodnosti pripravili nove rešitve in ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov posameznikov in gospodarstva.
Sara Rančigaj