Če je prej obstajal kanček dvoma v to, da nevladne roganizacije vodijo državo, se je zdaj ta zagotovo razblinil. Predsednica RS Nataša Pirc Musar je za novo namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) predlagala Martino Divjak. Gre za osebo na vrhu piramide nevladnikov.
Tina Divjak, vodja zagovorništva in namestnica direktorja CNVOS je v nevladnem sektorju že vsaj 15 let, prisotna pa je bila posredno ali neposredno pri večini aktivističnih podvigih s strani levičarskih aktivistov. Je vidna podpornica Inštituta 8.marec, pojavljajo pa se tudi namigovanja, da gre tudi za zasebno partnerko Gorana Forbicija.
Po poročanju Dela je bila edina izmed peterice kandidatov, ki je dobila zeleno luč omenjene komisije. Enemu od dveh namestnikov Simonu Savskemu se bo mandat iztekel 31. julija, neuradno se za to mesto meda ni več potegoval, prvi poziv za zbiranje kandidatur za namestnico oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pa naj ne bi bil uspešen. Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije je imenovan za dobo petih let.
Nova namestnica Divjak je sodeč po javno dostopnih podatkih diplomirana pravnica, njena “specialnost” pa so sodeč po javno dostopnem življenjepisu nevladne organizacije. V njenem javno dostopnem življenjepisu. Sodeč po zapisu na spletni strani CNVOS, v nevladnem sektorju deluje že 20 let, zadnjih 7 let je namestnica direktorja CNVOS in vodja zagovorništva. Sodeč po njenem socialnem omrežju Facebook je bila tako podpornica referenduma Zakona o vodah, ki ga je promoviral Inštitut 8. marec, še danes pa vidna podpornica njihove nove kampanje “My voice, my choice”, s katerim Nika Kovač prave probleme slovenske družbe zanemarja, osredotoča pa se na tuje težave.
Forbici je direktor Centra nevladnih organizacij (CNVOS), velja pa za nekakšnega “capo di tutti capi” levih nevladnih organizacij, zajedenih globoko v nedrje davkoplačevalsko financiranega proračuna. Center nevladnih organizacij je nekakšen dežnik oz. krovna mreža za vse slovenske skrajno leve nevladne organizacije tipa Mirovni inštitut, ki so od države skozi leta dobile milijone evrov. Pod okriljem slednje je lani potekala okrogla miza na temo zaščite integritete nevladnih organizacij na kateri je sodelovala Tina Divjak, pa tudi levičarska aktivistka Barbara Rajgelj.
Nekaj let je bila Divjakova zaposlena tudi na Pravno informacijskem centru, kot osebo za reference pa je navedla Katarino Bervar Strnad. Slednja spada v ožji krog Nataše Pirc Musar, s katero sta tudi članici feminističnega združenja Onave. Po za zdaj še neuradnih informacijah bo Bervar Strnad postala nova varuhinja, kar ne bi presenetilo. Tej je bilo s strani predsednice lani podeljeno prvo priznanje za delo na področju človekovih pravic.
Infiltracija je del načrta
Divjakova se je v predsedniški palači danes predstavila javnosti. Prisega na preventivni boj proti korupciji in nepoštenim praksam, ob čemer je med drugim izpostavila krepitev komuniciranja z javnostmi in intenzivno delo z uradniki. “Intenzivno delo” z uradniki bi lahko interpretirali kot inflitracijo v institucije, saj je to tudi predstavila v enem izmed ciljev v njenem delu iz leta 2018 z naslovom “Prihodnost razvoja civilne družbe v EU do leta 2030“. Tam je napreč med drugim zapisano, da bi morale “Institucije podpirati infrastrukturne organizacije civilne družbe, prilagajanje in nadgradnjo” iz česar lahko zaključimo, da je njena današnja “infiltracija” del tega razvoja, kot si ga je zamislila.
Ana Horvat