Kot vsak drugi četrtek v mesecu so se tudi tokrat vztrajnice in vztrajniki zbrali pred Vrhovnim sodiščem RS v Ljubljani. To pa z namenom, da se skupaj z Odborom 2014 še naprej borijo za pravico, resnico in državo vladavine prava.
Aleš Primc je uvodoma pozdravil vse navzoče, ki že več kot dve leti in pol vztrajajo in se udeležujejo protestnih shodov ter delajo vse, kar je v njihovi moči, da bomo slovensko pravosodje lahko čim prej spoštovali. Ponovno jim je vlil upanje in dejal, da jih z dobro voljo ne bo zeblo, ker jih greje vroče srce – vroče srce, ki bije za resnico in pravico. “Zadnje čase pogrešam tega vročega srca, ki ga je med nami v obilju”, je dodal Primc.
Predsednik Odbora 2014 je dejal tudi, da ljudje obupujejo in ne verjamejo, da se da še kaj narediti. “Ampak, ko ljudje obupujejo, Milan Kučan zmaguje. Ko ljudje obupujejo in mislijo, da se nič ne da narediti, takrat tisti, ki zdaj vladajo, slavijo in odpirajo šampanjce. Ta obup je potrebno premagati. Treba je verjeti v zmago, treba je moliti za zmago in treba je delati za zmago. In čas, ko se bo o zmagi odločalo, bo prišel – slej ali prej. Primc je dejal, da bo to dan volitev. Povedal je, naj ta dan volitev gori v naših srcih, naj gori upanje, naj gori vera, naj gori prepričanje v lepšo in boljšo Slovenijo.
Zmaga bo prišla
Primc je ponovno pozval vse Slovenke in Slovence, naj prebudijo upanje za Slovenijo najprej v naših srcih. Primc je še prepričan, da bo potem zmaga tudi prišla. Dodal je še, da bo ta zmaga pomenila, da bo naslednji dan po zmagi vse tako, kot je bilo prej, če ne bomo za zmago in za spremembo v Sloveniji delali tudi naprej.
Za zmago so potrebne spremembe v naših glavah
Slovenija ne potrebuje zmage samo na volitvah, Slovenija potrebuje spremembe v naših glavah. In te spremembe moramo najprej narediti sami pri sebi. “Vztrajnice in vztrajniki smo jih že naredili. Mi smo že prebili strah. Ampak to upanje, ta gorečnost, ta pogum, je zdaj potrebno ponesti po Sloveniji. Ljudem je treba sporočiti – ne bojmo se! Naša prihodnost je v naših rokah. Naša sreča je v naših rokah in seveda v Božjih rokah in to si moramo izboriti. Če bomo čakali na te, ki nam zdaj vladajo, ne bo nikoli bolje in ne bo nikoli nič drugače kot je zdaj”, je še v upanju dejal predsednik Odbora 2014.
Jelka Godec, velika borka za pravico in resnico, ki se je udeležila tokratnega shoda, je dejala, da misli, da je zmaga v naših srcih, da je zmaga v srcih in v glavah marsikaterega Slovenca, ki ni na tokratnem shodu. Dodala je, da pa je vseeno razočarana, da nasploh te zmage ljudje ne pokažejo tako množično, kot bi jo morali. Za primer je dala Romunijo. Državo, iz katere smo se včasih posmehovali. Ta država je pred nekaj dnevi pokazala svojo zmago na ulicah in rekla “ne” korupciji in rekla “ne” starim garnituram. “Nekoč se je Romunija zgledovala po Sloveniji, danes bi se moral marsikdo v Sloveniji zgledovati po Romunih. Žal je tako in tako daleč smo prišli. Mislim, da bi danes moralo biti tukaj veliko veliko več ljudi in končno reči “ne” korupciji, “ne” stari garnituri in “da” lustraciji”, je razočarano povedala poslanka SDS.
V Sloveniji vlada kultura strahu in arogance
Godčeva se je strinjala s Primcem, ko je dejal, da v Sloveniji še vedno vlada kultura strahu. Dejala je, da je treba premagati strah in če to naredi eden ali dva, to ni dovolj. To mora narediti veliko več ljudi in storiti vsi tisti, ki tako mislijo v srcih in v glavah. Potem je tudi ta končna zmaga na volitvah definitivno zagotovljena. Godčeva je omenila še strahu in korupcije v Sloveniji – to je primer v zdravstvu. Omenila je žilne opornice, kjer so priznali, da so kršili zakon in da so porabili davkoplačevalski denar. “In to brez kakršne koli vesti. To pa pomeni, da zaradi tega lahko en človek umre. In tukaj je problem to, da tak zdravnik, ki to počne, daje na vse ostale dobre, strokovne delavce v zdravstvu slabo luč. Tukaj se pokaže, kaj pomeni en človek v celem sistemu. Vendar, vse dokler bo Nacionalni preiskovalni urad gledal proč in se delal, da je vse v redu in vse dokler bo specializirano državno tožilstvo gledalo proč ter bodo to prav tako počeli sodniki, jih bo težko, težko premagati. Ampak jih bomo.” Dodala je, da so te povezave najbolj krute.
Slovenska oblast je velemojster sprenevedanja
Primc je na shodu spomnil še na to, da je Odbor 2014 predlagal spremembe za večjo javnost, preglednost in odgovornost v pravosodju. Takrat so zapisali v zakon, da bodo dobili snemanje, fotografiranje obravnav na sodiščih. “Rečeno je bilo, to bomo naredili tudi mi. Ampak, ko to oni naredijo, to ni to, kar rečejo, da je. Če pa bi bil naš zakon sprejet, bi se dejansko izvajalo natančno tisto, kar smo govorili in kar smo zapisali.” Se pravi, sprenevedanje na vsakem koraku, je dodal Aleš Primc. Dodal je, da naredijo nekaj, kar naj bi izgledalo kot tisto, kar so predlagali oni, potem pa se izkaže, da je nekaj čisto drugega. “In reči moramo, da je to sprenevedanje hujše, kot če bi bilo odkrito nasprotovanje. Ker če je odkrito nasprotovanje, potem ljudje vidijo razliko. Če pa je takšno sprenevedanje, je razliko težko videti”, je še povedal Aleš Primc.
Besedo je imela tudi ena najboljših raziskovalk slovenske polpretekle zgodovine, tiste njene najtemnejše plati. Če ne bi bilo Petre Janša, se za marsikateri okruten zločin ne bi niti vedelo. Dejala je, da je res, da smo dobili državo, samostojno, neodvisno in demokratično Slovenijo, ki so jo sanjale mnoge generacije pred nami. “Te sanje pa nam je že takoj ob razglasitvi neodvisnosti očital zadnji šef Komunistične partije, nočna mora številnih žrtev režima, ki pravkar, prav zdaj, ko se mi borimo za pravično sodstvo, paberkuje na neki okrogli mizi z nekdanjim podrejenim partijskim funkcionarjem, kateremu je Huda jama drugorazredna tema.” Janševa je dodala, da bo pravna država zaživela šele takrat, ko bodo odpravljene vse krivice nekdanjih političnih zapornikov. A to se, žal, še ni zgodilo.
Slovenijo so ugrabili
“Prav ti so nam ugrabili državo, si jo v teh dobrih dvajsetih letih ponovno ustvarili po svoji komunistični podobi in počasi, a vztrajno izvedli lustracijo v obratni smeri. Ta je z nastopom vlade Boruta Pahorja potekala vse bolj intenzivno, vse do dogodkov, ko so začeli sodno preganjati, zapirati ali pa kako drugače onemogočiti politično delovanje vsem, ki so konec osemdesetih in v začetku devetdesetih gradili demokratično Slovenijo. To se je lahko zgodilo, ker so njihovi možgani, še bolj pa denarnice, ostali v komunističnem režimu. Ker so jim nekaznovane okrvavljene roke njihovih prednikov omogočale ostajati na oblasti, ki deluje po mafijskem sistemu. Nekaznovane okrvavljene roke so rak rana nove države. Komunistična hobotnica pa še vedno varuje ‘sveti gral’ z vsemi sredstvi, tudi finančnimi, in ljudmi, ki so jim na voljo”, je razložila novinarka Demokracije.
Danes je Slovenija demokratična država
Tudi sodobne, demokratično urejene države imajo obveščevalne in kontraobveščevalne službe, ki delujejo v dobro države in državljanov, ki skrbijo za njihovo varnost. “No, vsaj morale bi. Verjamem, da omenjene službe uporabljajo tajne metode, da lovijo zlikovce najhujše vrste, kot so narkoteroristi, kot se je samooklical eden od balkanskih bojevnikov Anastazij Martinčić, ki v urugvajskem zaporu prestaja trinajstletno zaporno kazen zaradi tihotapljenja več kot dve toni kokaina in bi rad zažvižgal o vsem, kar ve.” Dodala je, da mu domnevni srbski vodja narkokartela Darko Šarić ne plačuje več molka. “Med drugim je, zanimivo, na vprašanje, ali je v zadevo vpleten Kemijski inštitut v Ljubljani, dejal: ‘Seveda je. Ker se droga meša. Iz ene kile se dela tri. Iz 2.220 kg narediš 6.600 kg. Če je gram kokaina 100 evrov, je to 660 milijonov evrov. Razumete?,’ nam je hitel razlagati Martinčić in razkril: ‘So pa vpletene zelo visoke znane osebe iz Nove Gorice, Istre in Pule. Tudi sladkor, v katerem je bil skrit ta kokain, bi moral priti v Luko Koper in jaz sem tudi plačal, skorumpiral sistem v Luki Koper, Luki Reka, Luki Pula, tako da točno vem, kdo in kako je zraven’, je razkrila Janševa.
To ni samo nepravna, je policijska država
Petra Janša je v svojem govoru še dejala, da molk še naprej omogoča vsa mračna, protiustavna in protizakonita dejanja, posega v človekovo intimo in še naprej neti vladavino strahu. “Zato mi ne molčimo, ampak opozarjamo na vse zlorabe v pravosodju. Branko Masleša je odšel, a spremenilo se ni nič. Sodniki so sicer dobili obraze, a to ni spremenilo vsebine. Prišel je čas, ko sodniki morajo prevzeti odgovornost za svoje delo, ali bolje, nedelo. Zato je nujna omejitev njihovega mandata.”
Na februarskem protestnem shodu so sodelujoči spet obrnili hrbet zlorabam v slovenskem pravosodju na način, da so za 20 sekund, v popolni tišini, obrnili hrbet stavbi Vrhovnega sodišča RS. Naredili so in bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bomo slovensko pravosodje lahko čim prej spoštovali.
I. K.