Ko so 22. avgusta letos višji sodniki mariborskega sodišča na podlagi pritožbe odvetnice Simone Marko razsodili, da socialni delavec Franci Donko ni kriv kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime odvetnice CSD Velenje in Slovenj Gradec, so razsodili v prid svobodi govora in pravici do zavzemanja za nemočna koroška dečka, ki ju sicer zagovarja Odbor za varstvo pravic vnukov in starih staršev in si na vse kremplje prizadeva za njuno vrnitev v družino starih staršev. Človek bi pričakoval, da se bo Markova zamislila nad sabo, namesto tega pa so se sedaj pojavile govorice, da bo kandidirala za županjo v Miklavžu na Dravskem polju na listi SD.
Markovi in njeni odvetnici Nuši Maček so nedavno v več primerih ovrgli vse pritožbene navedke in jima ob tem očitali več primerov napačnega tolmačenja kazenskega zakonika. Glede na to, da je primer koroških dečkov vzdignil nemalo prahu v javnosti, so opozorili na politično razsežnost problematike. Pri tem pa je potrebno izpostaviti bizarnost pritožbe, saj se je Markova med drugim sklicevala na primer monaške princese, ki je tožila medije zaradi svojega pogosto pijanega spremljevalca, ki je napadal novinarje. V vlogi preganjalke medijev se je sedaj osramotila še Markova sama, saj je na vsak način želela doseči kriminalizacijo socialnega delavca Donka, ki je odločno stopil v bran pravice do družinskega življenja koroških dečkov.
V navezi z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije Anjo Kopač Mrak je Markova sprva želela doseči uveljavitev medijskega molka. S tem bi dosegla, da se o tragediji koroških dečkov ne bi pisalo, a ker ji je sodišče to preprečilo, se je odločila za kazensko preganjanje zagovornikov koroških dečkov. Krivdo za to, da dečka še vedno ostajata v prisilnem rejništvu, nosita tako Markova kot Kopač Mrakova, ki je brez slabe vesti zaključila svoj ministrski mandat. Kopač Mrakova je preživela interpelacijo, ki jo je zaradi odvzema dveh otrok starim staršem s strani Centra za socialno delo Velenje vložila stranka SDS.
V primeru je namreč prišlo do številnih nepravilnosti. “Že sam odvzem otrok je problematičen,” je tedaj izpostavila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, saj so pristojne službe pri odvzemu otrok ravnale nepravilno. Pristojni center za socialno delo namreč ni sprožil postopka za odvzem roditeljske pravice očetu, ki je odgovoren za smrt mame koroških dečkov. V takem primeru bi praviloma določili sorodnika, razen če to ne bi bilo v otrokovo korist. Glede na to, da pa sta dečka pri starih starših bivala tri mesece, očitno pri CSD Velenje niso obstajali zadržki glede primernosti skrbnikov. Stranka je tedaj poudarila, da je bil sam postopek obravnave vloge za skrbništvo popolnoma neustrezen in nezakonito zaključen. Namreč, ko je vloga za skrbništvo dana, bi o tem moralo odločati ministrstvo, v tem primeru pa je bilo podane le mnenje centra. Socialna inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti. Starih staršev ni zaslišala, upoštevala je zgolj mnenje CSD.
Kazenski pregon odvetnice CSD Velenje, ki je ukradel koroška dečka, padel tudi na višjem sodišču – socialni delavec Franci Donko oproščen vseh obtožb! https://t.co/ApuyOQUAPa via @Nova24TV
— Franci Donko (@FranciDonko) September 10, 2018
Kopač Mrakova je pri zanikanju krivde poudarila, da gre le za zlorabo konkretnega primera v politične namene, in opozorila, da politična razprava o primeru koroških dečkov ni primerna kot taka. Neizpodbitno dejstvo je, da imajo v stranki SD velik vpliv na slovenske centre za socialno delo. To se je še posebej dobro videlo pri aferi CSD Velenje, ko se je politika vmešala v stroko. Kopač Mrakova, ki je kot ministrica pri tem sodelovala, bi morala nositi odgovornost. Tako pa je raje posegla v ustavno zapisane človekove pravice. Glede na to, da je svoj lonček pristavila tudi Markova, bi bilo prav, da ne bi kandidirala na lokalnih volitvah, v kolikor so informacije, da bo na listi SD kandidirala za županjo, točne. Kje je še občutek sramu v naši državi?
H. M.