“Število policistov v zadnjem obdobju se alarmantno zmanjšuje zaradi negativne kadrovske fluktuacije, varnostni izzivi pa se krepijo,” v zvezi z aktualnimi razmerami v Policiji v luči reševanja pereče romske problematike izpostavlja nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ki meni, da je partnersko sodelovanje z ljudmi pri zagotavljanju varnosti še toliko bolj potrebno in nujno.
V zvezi s perečo romsko problematiko je bilo v zadnjem mesecu dni veliko govora, a ker konkretnih rešitev še vedno ni na vidiku, ljudje, ki živijo na jugovzhodu Slovenije in jih omenjena problematika najbolj zadeva, pa se še vedno ne počutijo nič bolj varno, smo se odločili govoriti z nekdanjim generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem. Zanimalo nas je namreč, s kakšnimi ovirami se soočajo policisti pri reševanju problematike, kakšne so rešitve problematike, pa tudi, če lahko integracija Romov poteka v neurejenih varnostnih razmerah.
Olaj trdno verjame, da je romska problematika rešljiva, ampak bi bilo po njegovo potrebno implementirati do sedaj znane sistemske rešitve. Tega pa nova oblast ne želi, ker naj bi bili ukrepi/predlogi, ki so bili usklajeni skupaj z župani, Romi in civilno družbo, preveč zahtevni in naj bi morali biti ti mehkejši. “Ne želijo rešitev, ki so logične, ki bi učinkovale na terenu, da bi jih spravili v zakonodajno proceduro,” izpostavlja in dodaja, da bi bilo možno rešitve v nadaljevanju dograjevati. Polovične rešitve po njegovo nedvomno ne bodo zadoščale, ker so bile že tisto, kar so pripravili oni, kompromisne rešitve.
Na nedavni nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je Olaj na temo romske problematike poudaril, da “povečanje ekscesnih dejanj posameznikov iz romske skupnosti povzroča v javnosti upravičeno zaskrbljenost, ki se dodatno krepi še zaradi pasivnosti vlade pri iskanju potrebnih sistemskih rešitev. Posledično je zaznati tudi legitimna razmišljanja ljudi, da bodo za varnost poskrbeli sami, če policija le-te ne bo zagotavljala v pričakovani meri”.
Po njegovih besedah temeljno dolžnost Policije predstavlja “zagotavljanje varnosti ter partnerskega sodelovanja, tako z občinami kakor s civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena tudi k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev”. Ob tem je spomnil, da je policija z občinami ustanovila številne posvetovalne varnostne sosvete, a moti odsotnost učinkovitega sodelovanja s civilno družbo in posamezniki. Slednje je izpostavil, “ker se število policistov v zadnjem obdobju alarmantno zmanjšuje zaradi negativne kadrovske fluktuacije, varnostni izzivi pa se krepijo”. Partnersko sodelovanje z ljudmi pri zagotavljanju varnosti je zato po njegovo še toliko bolj potrebno in nujno.
Potrebna je stabilizacija sistema kadrovanja v policiji
Olaj nam je povedal, da so se po njegovo problematiki kadrovanja posvečali premalo ali po domače čisto nič, sedaj pa so priča stanju, ko odide 800 policistov iz sistema, pride pa jih 50. “To pa je huda težava.” V času njegovega mandata in še tudi v času njegovega predhodnika vsaj ni bilo negativne kadrovske fluktuacije. Olaj je na odboru dobronamerno pozval, da naj okrepijo sodelovanje s skupnostjo. “Ne vem sicer, kako bodo zagotavljali varnost, pa še odklanjajo pomoč državljanov, ki bi želeli pomagati in prispevati k varnosti.” Policija po njegovo vse sama ob tej kadrovski zasedbi pač ne more storiti. Pristojni minister in premier bi se morala po njegovo močno angažirati na kadrovskem področju, da bi se stabiliziral sistem kadrovanja v policiji.
Nekdanji generalni direktor policije je v pogovoru s pristojnim ministrom izmenjal besede glede zagotavljanja kadrov v policiji. “V krajšem miselnem razgovoru sva obudila temo o možnosti, razmisleku, da bi ponovno vzpostavili kadetsko šolo. Tako bi lahko praktično že v osnovni šoli zmotivirali učence, da bi se vpisali v srednjo kadetsko šolo in bi imeli letno 200 kadetov, plus še ostale, ki bi šli na višjo policijsko šolo, pa bi bila številka 300.”
Prav je, da se policistom sistemsko zagotovi večjo pravno varnost
Kot poznavalec policije in nekdanji generalni direktor je Olaj na odboru stopil javno v bran policistom pred raznimi pavšalnimi dvomi in kritikami v javnosti o njihovem delu v zvezi z aktualno romsko problematiko. “Kolegice in kolegi v modrem so delovno zelo obremenjeni, njihovo ukrepanje pa je zelo utesnjeno z različnimi predpisi, ki se od nastopa trenutne vlade kreativno interpretirajo kar v okviru ustavnega načela pravne države in iz njega razvitega podnačela sorazmernosti, čeprav je z zakonom (15. člen ZNPPol) jasno določeno, da smejo policisti uporabljati pooblastila le na podlagi in v obsegu, ki ga določa zakon.”
Pri uporabi prisilnih sredstev so policisti po njegovih besedah zato upravičeno zadržani s pomisleki “ali so jih uporabili dovolj sorazmerno, ali pa bo npr. neki inšpektor iz Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na MNZ po dalj časa trajajočem proučevanju subjektivno ocenil, da so kršili ustavo”. Kot je dejal, so lahko posledice takšne ocene delovnopravne, “obravnavani so lahko s strani specializiranega oddelka državnega tožilstva in lahko so odškodninsko toženi”. “Dejstvo je, da policiste potrebujemo. Prav je, da se jim zato sistemsko zagotovi večjo pravno varnost in s tem možnost odločnejšega izvrševanja zakonskih pooblastil, kakor tudi večjo varnost pri interveniranju pred nasilneži v okviru učinkovitejše generalne prevencije,” poudarja Olaj. Prav tako med drugim meni, da se da voditi s spodbujanjem, pohvalo. Sam meni, da je bilo stanje duha v policiji v preteklosti boljše. “Zdaj je nekoliko slabše, upam, da se bo v prihodnje izboljšalo. Kot prvo pa bi bilo potrebno sanirati kadrovsko situacijo.”
Policija lahko po njegovih besedah zagotavlja zgolj in samo kratkoročne ukrepe. “V Kočevje bomo dali več policistov, prav tako na območju Dolenjske. To so kratkoročni ukrepi.” Romski zvezi pa je potrebno zagotoviti vzgojo romske mladine, populacije. Kritičen je do Varuha človekovih pravic. “Ko sem bil še generalni direktor, se spomnim, da ta ni razumel, ko smo mi želeli z nekimi ukrepi doseči, da bi več učencev zaključilo osnovno šolo, in smo tako našli ukrepe, ki so bili narave, če ne boš pošiljal otrok v šolo, boš imel pa socialni transfer v drugačni obliki. Izkazoval je nerazumevanje, sedaj pa tudi,” je poudaril in dodal, da po njegovo gospod Svetina ne odigrava svoje vloge in s tem skupini romskih otrok ne dela prav nobene usluge.
Olaj je na odboru pozval vodjo medresorske Delovne skupine za obravnavo romske problematike, državno sekretarko ga. Helgo Dobrin, k redni kontroli realizacij nalog iz načrta Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030 in čimprejšnjim dopolnitvam le-tega z merljivim cilji. V omenjeni zadevi gre namreč za načrt dela, kaj morajo posamezna ministrstva delati, da bi se zadeva dolgoročno stabilizirala v okviru neke vzgoje. “Srečal sem se z veliko pasivnostjo ministrstev, ki sploh niso nič delali in sedaj ni nič drugače. Takrat sem se skliceval na avtoriteto predsednika vlade in jih ta način prisilil, da so le nekaj napravili in tako naprej. Dobrinova bi morala biti tukaj zelo aktivna,” je prepričan.
V zvezi s tem, ali lahko integracija Romov poteka v neurejenih varnostnih razmerah, je pojasnil, da je zadeve potrebno peljati vzporedno. “Če bi oni, ko se je oblast menjala, sprejeli usklajene rešitve, v smislu, da se odpre vsaj zakonodajni postopek, bi se v dveh letih učinki že zagotovo poznali,” je povedal in dodal, da so bili njihovi predlogi za reševanje romske problematike res premišljeni. “Daš socialni transfer pod pogojem, da boš pošiljal otroka v šolo. Konec zgodbe, ne pa, da vseeno plačuješ. V Kočevju se je zgodilo, da je nekdo rekel, če mi ne boste vode zrihtali, pa otrok v šolo ne bo prišel. Otroci so kot sredstvo izsiljevanja, prav tako pa del družinske ekonomije,” je izpostavil in dodal, da ker imajo romske družine več otrok, jim temu primerno pripadejo večji socialni transferji. “Tako jim ni treba delati. Če bi delal cel mesec, bi dobil 200 evrov več, tako si pa doma. S socialo so šli predaleč, se ne kontrolira,” je še dodal kritično.
Olaj pa je sicer na odboru med drugim Dobrinovo tudi pozival k zagotovitvi, da se “ažurno javno objavlja na spletnih straneh ministrstva zapisnike sestankov delovne skupine in podskupin, v katerih se tudi jasno identificira odgovorne osebe na tistih ministrstvih, ki ne zagotavljajo realizacije načrtovanih nalog iz nacionalnega programa ukrepov za Rome”. “Čas je, da se najde dovolj politične odgovornosti in implementira nujne sistemske rešitve v dobro vseh, posebno pa še same romske skupnosti,” meni.
Ž. N.