“Vladimir Prebilič je obramboslovec, ne pa ekonomist. Morda se je zavedal, da občina Kočevje tone v dolgovih, in izvajal neke priljubljene in všečne ukrepe, za njim bodo pa ostali izzivi, predvsem kako zmanjšati to zadolženost in vseeno narediti občino bolj prijazno za življenje v Kočevju, tako gospodarstvenikom kot prebivalstvu,” je o nekdanjem županu, ki je postal evroposlanec, dejal kočevski občinski svetnik Robert Tomazin.
Kočevje je imelo doslej le “instant župane”, ki so sedeli na več stolih
Občina je vse od ustanovitve, od prvega župana, imela samo “instant župane”. Govora je tako o nekdanjem županu Janku Vebru kot tudi pozneje o Prebiliču. Oba sta sedela na več stolih. Veber je bil najprej direktor Hydrovoda, potem župan, pozneje pa poslanec (ko poslanska funkcija ni bila več združljiva z direktorsko v Hydrovodu, je pa župansko funkcijo kljub temu zadržal). Tomazin: “Enako je bilo tudi v primeru Prebiliča. Bil je župan od leta 2010 do 2024, ko je prevzel funkcijo evroposlanca. In vedno je sedel, ne le na dveh, ampak še na več stolih.” Ima pa Kočevje veliko število izzivov, ki zahtevajo, da se jim človek v polnosti preda, in da je dejansko prisoten.
Prepričan je, da v Kočevju potrebujejo profesionalnega župana. V nadaljevanju se je Tomazin dotaknil tudi Prebiličeve potrošnje občinskega denarja. Dejal je, da gre za obramboslovca, ne pa ekonomista. Tomazin: “Morda se je zavedal, da občina Kočevje tone v dolgovih, in izvajal neke priljubljene in všečne ukrepe, za njim bodo pa ostali izzivi, predvsem kako zmanjšati to zadolženost in vseeno narediti občino bolj prijazno za življenje v Kočevju, tako gospodarstvenikom kot prebivalstvu.” Seveda imajo v občini številne pridobitve, denimo kolesarske poti, ni pa zaznati nekega občutnega priselitvenega vala, torej več prebivalcev in posledično večjo vrednost glavarin.
Japonska tovarna robotov: malo novih zaposlitev in minimalne plače
Občinski svetnik se je dotaknil tudi japonskih naložb na področju proizvodnje robotov. Tudi to so bile zelo všečne poteze, javnomnenjsko zelo podprte, vendar pa prvotne obljube niso bile izpolnjene (bistveno večje število zaposlitev itd.). Obenem so zaposleni na minimalnih plačah. Izkazalo se je namreč, da so lokalni podjetniki v istovrstni branži bistveno boljši delodajalci kot pa tuja multinacionalka Yaskawa. Velik problem je tudi gozdarsko-lesna veriga, še večji od romske problematike. Slovenski državni gozdovi se namreč umikajo iz Kočevja (sedež podjetja ni več v občini). Tomazin: “Gospoda, novi direktorji so iz Ljubljane, zato se jim ne ljubi voziti v Kočevje. Posledično so preselili celotno upravo.” Dotaknil se je tudi romske problematike, ki je v Kočevju prisotna že 30 let, vendar pa je bila vedno “potlačena” v ozadje.
Problem je zlasti varnostna politika (ta problem se je skušalo prikrivati). Bolj je bil pomemben denimo projekt obljubljene izgradnje hotela na Kočevskem jezeru (zadeva naj bi stala nekaj preko 100 milijonov evrov). Na zadnjih lokalnih volitvah pa je Tomazin kot edini med kandidati izpostavil romsko problematiko. “Gre za spekter nepriljubljenih ukrepov, ki jih je treba nujno izvesti.” Določene zadeve bi bilo treba izvesti nemudoma, brez pogajanj. Najbolj mikavno pa se je ukvarjati z investicijami v kolesarske poti in pozirati pred kamerami, po drugi strani pa skrivati pred lokalno skupnostjo, ki ima velike težave. Tomazin: “V naslednjih dveh letih bo največji izziv Prebiličeve okostnjake pometati iz omar, se spopasti z zadolženostjo in romsko problematiko.”
Domen Mezeg