“Pred sabo imamo rokohitrski predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki je nastal kot posledica odziva Klakočar Zupančičeve na vloženo zahtevo državnega sveta za odreditev preiskave poslovanja Gen-I v povezavi z mediji in domnevno prikritim financiranjem Gibanja Svoboda – največje vladne in največje parlamentarne stranke,” je novelo Zakona o parlamentarni preiskavi pojasnil poslanec SDS Jože Tanko.
V Državnem zboru poteka 70. izredna seja, ki je bila sklicana z namenom razprave o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi v okviru skrajšanega postopka. Zadevo je v obravnavo predložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki se boji “zlorabe” parlamentarnih preiskav za politično obračunavanje med političnimi opcijami in za poseganje politične veje oblasti v pristojnosti drugih vej oblasti. Spomnimo, da je zakon Klakočarjeve v obravnavo vložen prav v času, ko je končno prišlo do preiskave rabot Roberta Goloba v Gen-I in Star Solarju ter o financiranju stranke Gibanje Svoboda.
Sledila je predstavitev več poslanskih stališč. V imenu SDS je spregovoril poslanec Jože Tanko: “Pred sabo imamo rokohitrski predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki je nastal kot posledica odziva Klakočar Zupančičeve na vloženo zahtevo državnega sveta za odreditev preiskave poslovanja Gen-I v povezavi z mediji in domnevno prikritim financiranjem Gibanja Svoboda – največje vladne in največje parlamentarne stranke. Že ko je državni svet vložil zahtevo za preiskavo, je bilo jasno, da odreditev ne bo potekala gladko, čeprav gre vsebinsko, tehnično in procesno za zelo podobno, več ali manj identično zadevo, kot jo je na začetku mandata vložila koalicija proti stranki SDS.”
Je Klakočarjeva ob preiskavi SDS sadistično uživala?
Zakonodajno-pravna služba je že tedaj opozorila na podobne pomisleke, kot jih je imela v primeru Gen-I, vendar niti koalicija niti Klakočarjeva nista imeli prav nobenih zadržkov za odreditev parlamentarne preiskave, procesni rok pa ni bil kršen. Prav nasprotno, koalicija glede preiskave ni skrivala navdušenja. V primeru preiskave Gen-I pa je zadeva povsem drugačna. Klakočarjeva odreditve ni dala na dnevni red aprilske seje ter tako kršila 30-dnevni rok, na kar je v mnenju opozorila tudi zakonodajno pravna služba. V svoji noveli zakona si je umislila več nelogičnih in procesno nestrokovnih ovir, s katerimi bi, če bi vzdržale presojo, močno otežila ali celo preprečila odreditev dotične preiskave.
Zakonski predog Klakočarjeve je vseboval hude strokovne napake!
Prav tako bi bila odreditev velik izziv pri vseh naslednjih morebitnih preiskavah. “Zakonodajno-pravna služba je zakon raztrgala. Na vseh šest členov, je imela tehtne, argumentirane vsebinske pripombe,” je še dejal Tanko. Predloženi zakon Klakočarjeve je imel velike strokovne napake pravne narave, ki se pravniku (kar ona tudi je), ne bi smel zgoditi, in kar je bilo potrebno popraviti z amandmajem. Do njenega predloga zakona je bil kritičen tudi Sodni svet. Zlasti je izpostavil nerazumno hitenje. Prav tako je pozval k temeljitemu premisleku. “A tisti, ki imajo polna usta pravne države in spoštovanja sodstva, in ki jih verbalno tako skrbi za ugled in spoštovanje sodstva, so mnenje Sodnega sveta gladko prezrli.” Sodnemu svetu niso podaljšali roka niti za nekaj dni, da bi lahko oblikoval svoje pripombe.
Takšen zakon, ko se zanemarja ne le politiko, marveč tudi stroko, po prepričanju Tanka ne more biti kakovostna rešitev. Opozoril je, da tudi z amandmaji Klakočarjeve, ne bodo odpravljeni vsi pomisleki zakonodajno-pravne službe ter pomanjkljivosti iz odločbe ustavnega sodišča.
Hoivik je podal kritiko na potek vlaganja novele
Svoje pomisleke je podal tudi poslanec SDS Andrej Hoivik: “Sam nasprotujem tej noveli zakona o parlamentarni preiskavi, in sicer iz več razlogov. Kolega Tanko je navedel vsebinske pomisleke, sam pa sem se osredotočil tudi na potek vlaganja te novele. 19. aprila ga je vložila prvo- in edino- podpisana predsednica DZ – Klakočarjeva.” V nadaljevanju se je dotaknil rokohitrskih zaznamkov po posameznih členih. Iz njih je mogoče videti, kako se je predsednica DZ-ja z Golobom domnevno dogovarjala, kako zakon spraviti skozi proceduro.
Svoboda bi preiskovala samo sebe?
Prepričan je, da je bilo bliskovito sprejemanje zakona namenjeno reševanju Goloba v primeru preiskovanja Gen-I. Očitno je, da so v Svobodi računali na to, da bo Svoboda preiskovala samo sebe, takšna preiskava pa nima nobene teže. Bi pa imela novela nekaj veljave, če bi bila sprejeta na začetku mandata, ker se sedaj protipravno preiskuje bančne račune fizičnih oseb, ki so donirali zasebnemu podjetju Nova24TV. Drug primer pa je bil samopreiskava Svobode in izgon notranje ministrice Tatjane Bobnar. “Takrat, na začetku mandata bi bil namen morda iskren.”
Poslanec SDS Andrej Kosi pa je spomnil na izjavo Klakočarjeve – da je zakon vložila z namenom odprave neustavnosti odločb. Tudi on je izpostavil spornost obravnave zakona po skrajšanem postopku, kar je po njegovem v nasprotju s stališče koalicijske partnerice SD, ki so prav tako izpostavili svojo željo, da bi imeli več časa za iskanje ustrezne rešitve in več prostora za argumentacijo vsebinskih vprašanj, ki jih je Ustavno sodišče v odločbi izpostavilo. Izpostavil je, da gre ta vlaganje neustavnih predlogov za odpravo neustavnosti, kar ne pije vode. Sodni svet prav tako ugotavlja, da zadeva ne rešuje vsebinskih problemov, ki jih je izpostavilo Ustavno sodišče.
Domen Mezeg