Slovenija je bila novembra 2020 v zgornji tretjini držav EU z najmanjšo brezposelnostjo, kar kaže na to, da so ukrepi vlade očitno dobri in tudi pravilno usmerjeni. Zaradi posledic pandemije se stopnja brezposelnosti povečuje zlasti v evrskem območju. Eurostat pri merjenju brezposelnosti uporablja metodologijo Mednarodne organizacije za delo (ILO), ki za brezposelne upošteva vse tiste, ki aktivno iščejo delo v zadnjih štirih tednih in so pripravljeni začeti delati v prihodnjih dveh tednih.
Stopnja brezposelnosti v EU in evrskem območju se je po julijskem vrhuncu sicer rahlo znižala. Pričakujejo pa, da bo stopnja brezposelnosti v letu 2021 znova višja, kar je v skladu z dejstvom, da bo zdravstveni krizi sledila tudi ekonomska. Vlada RS in vladna koalicija s sprejemanjem proti korona paketov blaži posledice epidemije. Gre za največjo intervencijo države v zgodovini Slovenije, ki obsega več milijard evrov, ki so primarno usmerjene v slovensko prebivalstvo in gospodarstvo. Ukrepi so dosegli slehernega izmed nas, kar pa seveda ne pomeni da so težave v celotni rešene. A ne glede na politično opredeljenost je vseeno treba priznati, da konkretne številke kažejo, da ukrepi delujejo – Slovenija je bila tako novembra 2020 v zgornji tretjini držav EU z najmanjšo brezposelnostjo.
Po Eurostatovih ocenah je bilo septembra 2020 v EU brezposelnih 15,99 milijona oseb, kar je 42 tisoč več kot avgusta istega leta. V evrskem območju je septembrsko število brezposelnih ocenjeno na 13,61 milijona, kar je 75 tisoč več kot avgusta. Stopnja brezposelnosti med mladimi je v EU septembra dosegala 17,1 odstotka, v evrskem območju pa 17,6 odstotka. Glede na mesec prej se je v obeh območjih znižala za 0,7 odstotne točke, vendar pa so ne Eurostatu opozorili, da te številke ne kažejo nujno na povsem realno stanje, možno je namreč, da so se mladi zaradi pandemije covida-19 v precejšnjem številu odločili, da do normalizacije razmer na trgu dela ne bodo aktivno iskali zaposlitve. Novembra 2020 je bilo v EU brezposelnih 3.171 milijona mladih (pod 25 let), od tega 2.629 v evrskem območju. V primerjavi z oktobrom je brezposelnost med mladimi narasla za 51 tisoč v EU in za 64 tisoč v evro območju.
Višegrajske države najbolje pripravljene na krizo
Med državami, za katere je Eurostat imel septembrske podatke, je imela daleč najvišjo stopnjo brezposelnosti v EU Španija (16,5 odstotka), za Grčijo so bili medtem na voljo šele julijski podatki, ko je bila stopnja pri 16,8 odstotka. Na drugi strani lestvice sta Češka (2,8 odstotka) in Poljska (3,1 odstotka). V Sloveniji je bila brezposelnost septembra po navedbah Eurostata 4,7-odstotna, kar je enako kot avgusta in prav tako enako kot septembra lani.
Novembrski podatki pa Slovenijo s 4,9 odstotno brezposelnostjo uvrščajo na 8. mesto med državami EU. Od “jedrnih” držav Evrope sta pred nami le Nemčija in Nizozemska, sicer pa so zmagovalke višegrajske države. Na prvem mestu je Češka, ki ji sledi Poljska, na petem mestu je Madžarska.
https://twitter.com/EU_Social/status/1347534786278137859?s=20
Sara Bertoncelj