[OTROŠKA SRČNA KIRURGIJA] Pred preiskovalno komisijo bodo zaslišali Gordano Živčec Kalan, Simona Vrhunca, Rajka Kendo, Zdenko Čebašek – Travnik … Se bodo priče, ki so bile neposredno vpletene v dogajanje, kaj spomnile ali bodo imele “težave s spominom”?!

V tem mandatu so bile v Državnem zboru RS ustanovljene štiri preiskovalne komisije, edina, ki je do sedaj že pričela z zaslišanji prič, pa je preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, ki jo vodi podpredsednica in poslanka SDS Jelka Godec.

NIOSB je za svoje delovanje samo v začetku prejel zagonska sredstva iz proračuna v višini 1.868.904 evrov, kmalu zatem pa, še preden je začel v polnosti delovati, klavrno propadel. 13. junija letos je Vlada RS namreč sprejela odločitev o začetku likvidacije NIOSB in imenovala likvidacijskega upravitelja, postopek likvidacije bo predvidoma trajal do julija 2020. Upravitelj naj bi tudi že sprožil postopke, povezane z odpovedjo pogodb zaposlenih na inštitutu.

Številke in zneski, povezanimi z zaposlenimi na NIOSB, so vsekakor zanimivi. V. d. direktorja Brane Dobnikar od 28. februarja letos opravlja le redna opravila, kot so priprava poročil in odgovorov, redna druga administrativna dela, priprava dokumentov za preiskovalno komisijo državnega zbora in podobno, za kar prejema mesečno 2.200,47 evrov neto, štirje dopolnilno zaposleni zdravniki (en zdravnik za 20 odstotni delovni čas in tri zdravnike za 10 odstotni delovni čas) pa ne opravljajo v tem času nobenih nalog, saj ni potrebe. Vsi omenjeni prejemajo redni mesečni osebni dohodek v višini, ki je skladna s pogodbo o zaposlitvi, in sicer zdravniki, zaposleni z 10 odstotno dopolnilno zaposlitvijo, prejemajo 226,05 evra neto in zdravnik, zaposlen z 20 odstotno dopolnilno zaposlitvijo, pa prejema 465,38 evra neto.

A vrnimo se k propadlemu oddelku za otroško srčno kirurgijo v UKC Ljubljana, zaradi česar je kasneje sploh nastal NIOSB. Več kot desetletje nazaj je otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana operiral izraelski kirurg David Mishaly, za katerega se je pozneje izkazalo, da je delo opravljal brez ustrezne licence. V zvezi s tem so junija letos pred preiskovalno komisijo že pričali nekdanja strokovna direktorica UKC Darinka Miklavčič, ki je z Mishalyjem podpisala avtorsko pogodbo, vendar le za izobraževanje in prenos znanj na druge kolege, ne pa tudi za operiranje; nekdanji vodja Kirurške klinike v UKC Ljubljana Alojz Pleskovič, ki je med drugim priznal, da je takratnega strokovnega direktorja Pediatrične klinike v UKC Ljubljana Rajka Kendo večkrat opozoril na slabe odnose med zaposlenimi, čemur so sledili odhodi zdravnikov, vendar pa da Kenda ni ukrepal; ter nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.

In kaj predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec pričakuje od prihodnjih zaslišanj? Upa, da bodo člani in članice preiskovalne komisije pridobili čim več jasnih odgovorov prič, ki bodo še bolj osvetlili celotno dogajanje v zvezi otroško srčno kirurgijo v UKC Ljubljana, “lahko pa rečem, da je do sedaj pridobljena dokumentacija zelo nazorna in že podaja določene odgovore, zakaj to specifično področje v UKC Ljubljana še danes ni urejeno v smislu najkakovostnejše oskrbe pacientov. Zato bo zanimivo videti, kaj, če sploh kaj, se bodo priče, ki so bile neposredno vpletene v dogajanje, spomnile iz zgodovine delovanja programa otroške kardiologije.” Dodaja še, da želijo s pomočjo prič osvetliti specifiko programa, pomembnost sistemskih pristopov v zdravstvu, pomembnost strokovnih odločitev pri vodenju programa in ne nazadnje pomembnost odločanja na direktorski in ministrski ravni, saj si “mali bolniki vsekakor zaslužijo, da razjasnimo zadeve iz preteklosti in poiščemo odgovorne za prihodnost.”

Jerca Gale