Otroštvo je veljalo za čas brezskrbne igre in spoznavanje sveta, v zadnjem času pa opažamo, da se premika v virtualni svet. Namesto igre so otroci pred ekrani, ukvarjajo se z enakostjo spolov (ali menjavo le-teh), nasilja med otroci pa je vse več. Še dober mesec nazaj je ameriški Nashville pretresel strelski napad v šoli, pred nekaj dnevi pa kar dva strelska napada v Srbiji in več kot 25 groženj ali simulacij masakra po drugih šolah v Srbiji. Ne le v tujini, medvrstniško nasilje se dogaja tudi v Sloveniji.
Spomnimo se pred kratkim medvrstniškega nasilja, ki se je odvilo na strehi celjskega nakupovalnega centra. Šlo je za pretep med mladostnicami, ki ga je spremljalo več vrstnikov, a nasilja ni ustavil nihče. Včeraj pa je ravnateljica ene izmed trboveljskih osnovnih šol prejela elektronsko sporočilo z grozilno vsebino. Kaj se dogaja, kakšni so sistemski pristopi k medvrstniškemu nasilju in ali se reševanja oblast loteva pravilno in pravočasno, smo vprašali dolgoletno učiteljico na osnovni in srednji šoli Alenko Helbl. “Naša šolska oblast se odziva absolutno prepočasi na vseh nivojih izobraževanja, mi rabimo rešitve zdaj,” poudarja.
Streljanje v beograjski šoli je pokazalo, kaj pomeni “domino efekt”. K podobnemu početju je namreč “navdihnilo” tudi druge otoke. Na spletu so se pojavili posnetki, kako otroci imitirajo incident s streljanjem. Po pogovoru socialne službe s 13-letnim dečkom, ki je v streljanju v Beograjski šoli ubil osem otrok in varnostnika, pa je jasno, da je bil žrtev medvrstniškega nasilja. Čeprav to vsekakor ni opravičilo za njegovo dejanje, lahko pa je povod za huda kazniva dejanja, katere se oblast očitno loteva na napačen način, predvsem pa prepočasi.
Kosta K. je priznal, da je pogosto gledal kriminalke, serije in tudi dokumentarce o množičnih pomorih, tudi tistih v šolah. Še posebej je bil obseden z dokumentarnim filmom “Ameriška tragedija”, ki prikazuje, kako trpijo matere žrtev, pa tudi kako mati morilca trpi zaradi tega, kar je zagrešil njen otrok. Socialni službi je dejal, da ima težave s sošolci in da je trpel, ker so ga zavračali in izobčili iz družbe. Imel je občutek, da se otroci iz šole nočejo družiti z njim, njegova mama pa se tega ni zavedala in razumela, navaja Srbija Danas. Po neuradnih informacijah Nova.rs je Kosta K. pred tem obiskoval drugo šolo, kjer je bil prav tako žrtev medvrstniškega nasilja.
Kakšni so sistemski pristopi k reševanju medvrstniškega nasilja?
Spomnimo se pretepa celjskih najstnic, ki ga je opazovalo več mladostnikov in mladostnic. Nihče od njih ni ustavil nasilja, nasprotno, številni so ga celo spodbujali. Pretep se je odvijal na strehi celjskega nakupovalnega centra, v nekem trenutku pa je slišati fanta, ki zakriči: “Vrzi jo dol.” Alenka Helbl, ki je 20 let poučevala tako na osnovni kot srednji šoli pravi, da kot učiteljica ve, da je veliko tudi prikritega medvrstniškega nasilja, za katerega ne ve nihče, razen vključenih. “O tem poročajo tudi starši, ko se jim otroci zaupajo, ko pride že tako daleč. To je zelo težko spremljati in se je potrebno o tem ogromno pogovarjati.” Kakšni so torej sistemski pristopi k reševanju in preprečevanju medvrstniškega nasilja? Helblova pravi, da ima največjo in prvo vlogo družina, “saj je osnovna celica, ki pa smo jo razvrednotili. Pogovori v šolah, opolnomočiti učitelje, da bodo znali prepoznati nasilje med otroki. Vsak namig, ko pride, ga je treba raziskati in ne pogledati stran.“
Popoln upad norm in vrednot
Alenka Helbl je še dejala, da se boji, ker je ta dogodek v Srbiji potegnil za sabo še več dogodkov in da smo tudi v Sloveniji blizu temu, čeprav je dostop do orožja pri nas bolj omejen. Povedala je še primer mame, ki ji je zaupala, da spremlja otroka, kaj si pišejo na družbenem omrežju Snapchatu, in da je zgrožena, kaj so pisali. Tudi ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar je že večkrat poudarila, “da smo tako daleč, da samo čakam, kdaj bodo začeli streljati, opozarjam že več let! Ker so vse meje porušene, ker ni več nobene avtoritete. To je jasno. Ne govorim nič novega. Popoln upad norm, vrednot, morale tudi med odraslimi,” dodaja.
Ali se oblast reševanja medvrstniškega nasilja loteva pravilno?
Politični komentator Tomaž Štih je dejal, da “nobena celjska nasilnica še ni bila odstranjena iz šole in kaznovana za skupinsko izživljanje nad vrstnico. V Srbiji je dijak, ki je bil dve leti zapored žrtev medvrstniškega nasilja, izvedel strelski pohod. Če se zgodi pri nas, bo krivo kaj? Amerika, pištole ali neoliberalizem?” je dejal. Helbl pa pravi, da je šola postala neka stavba z upravnimi odločbami. “V šolah je problem, ker šole na primer naredijo šolska pravila, pa se bo še vedno našel pravnik, ki bo lahko uničil življenje ravnatelju ali učitelju.” Dodala je, da je včeraj predlagala, naj se pošlje šolam priporočila, saj imamo en kup inštitucij, ki se s tem ukvarjajo, pa se ne zgodi nič. “Potrebni bodo konkretni ukrepi.”
“Naša šolska oblast se odziva absolutno prepočasi”
V Srbiji se je oblast odločila problem reševati z zaostrovanjem zakonodaje orožja, vprašanje pa je, ali je to pravi način, saj vzroki za takšna početja ostajajo. “Zmanjšaš možnost, problem pa še vedno ostaja,” meni Helbl. “Naša šolska oblast se odziva absolutno prepočasi na vseh nivojih izobraževanja, mi pa rabimo rešitve zdaj. Težko je poslušati, ko ravnateljica Zalokar govori, ko se ukvarja z otroki z najhujšimi vedenjskimi motnjami, ki so lahko zelo nevarni, mi pa si prikrivamo oči.”
Na spletni strani policije lahko najdete informacije in nasvete za otroke in mladostnike, žrtve medvrstniškega nasilja, Alenka Helbl pa tako za starše kot za najstnike priporoča knjigo 13 razlogov avtorja Jaya Asherja, ki govori o trinajstih razlogih za samomor deklice.
Sara Kovač