Rezultati skoraj dveh let “golobovanja” so vsak dan izrazitejši. Družbena klima je vse bolj kaotična in sovražna, pravna država je le še črka na papirju, saj je videti, da ljudje, zbrani okrog predsednika vlade, aktivno rušijo vse postulate vladavine prava – kar pa je najhuje – gospodarstvo je v prostem padu, kakršnega nismo videli že od časov zloglasne Križaničeve kataklizme. Napovedi Umarja so grozljive.
Vrednost kazalnika gospodarske klime se je po nekajmesečnem izboljševanju marca drugič zapored znižala in bila še naprej nižja kot pred letom, poroča Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Vojna napoved gospodarstvu
Levi politiki, ki so nato sestavili koalicijo, so že pred volitvami napovedali vojno gospodarstvu. Napovedali so nižje plače, višje davke, več regulacije in siljenje z zeleno agendo.
Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo vlade Janeza Janše in s 1. januarjem 2023 vsem Slovencem znižala plače, rekoč da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada, čeprav je potem za javni sektor našla kar milijardo. Ne pozabimo, da ima Slovenija v EU obremenitev plač, ki je med najvišjimi med državami članicami, OECD pa nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Vlada je prav tako zvišala davek na dobiček pravnih oseb, višala trošarine in dodatno nagajala podjetnikom z zloglasnim “zakonom o štempljanju” radikalne Levice.
Proračun dobi dovolj denarja, vlada ga troši preveč
Paradoks je, da je bilo davkov vedno več, torej je več tudi počrpanega denarja, javne storitve pa kljub temu stagnirajo ali se slabšajo. Podatki Statističnega Urada RS (SURS) jasno kažejo, da ima država dovolj denarja, le zapravlja ga prekomerno. Ne držijo trditve vladnih predstavnikov, da je blagajna prazna. Podatki SURS kažejo, da so se prihodki države zvišali – v lanskem letu so bili za 6,3 odstotka višji kot leto pred tem. To pomeni, da je prejšnja vlada lahko sredi največje krize v zgodovini gospodarila z manjšimi prihodki kot trenutna v času relativnega miru.
Padec industrijske proizvodnje
Najbolj skrb zbujajoč je bil decembrski padec industrijske proizvodnje v primerjavi z novembrom – kar za dobrih deset odstotkov. Kot kažejo statistični podatki, je proizvodnja lani v celotnem letu nazadovala v vseh ključnih dejavnostih, skupno pa za 5,3 odstotka. V predelovalnih dejavnostih je bil padec 4,1-odstoten, v rudarstvu 15,7-odstoten, v preskrbi z električno energijo, s plinom in paro pa 31,9-odstoten itd. Zaskrbljujoče pa je, če se bo trend padanja proizvodnje nadaljeval. Precej znakov s terena to nakazuje.
Še en kazalec, ki kaže kataklizmo slovenskega gospodarstva, je padec Slovenije na indeksu ekonomske svobode, ki jo je izvedla oziroma jo vsako leto izvaja ameriška fundacija Heritage Foundation. Na omenjenem indeksu smo v enem letu (2023) padli za pet mest. Na lestvici varnosti občanov smo ravno tako padli za pet mest. Na lestvici inovativnosti nazadujemo, na lestvici inflacije smo na zadnjih mestih. Podobno velja na lestvici konkurenčnosti naše države. Na primerjalni mednarodni lestvici pismenosti naših dijakov padamo. Ljubljanska univerza izgublja kakovost v primerjavi z drugimi univerzami po svetu. Po številnih merilih je naše sodstvo med slabšimi v Evropi …
Vojna napoved gospodarstvu pod ideološkim vodstvom stranke Levica torej dobiva resnično podobo tudi v gospodarskih kazalcih – novi obrazi se bodo reinkarnirali, rezultati njihovega trdega dela, ki bodo proizvedli več revežev in erozijo srednjega sloja, pa bodo poskrbeli, da SD in Levica nikoli ne bosta izpadli iz parlamenta.
M. I.