Predsednik države Borut Pahor je v sredo zvečer gostoval v oddaji novinarja Boštjana Veseliča na tretjem programu Televizije Slovenije, kar je izgledalo, kot da gre za neke vrste samopromocijo nekdanjega slovenskega premierja, ki naj bi bil najbolj zaslužen za to, da je Slovenija izbrala bojda najboljšo možno pot za reševanje mejnega spora s Hrvaško, torej arbitražni sporazum. Namreč, Pahor je novinarju Veseliču večkrat zatrdil, da si opozicija razplet arbitraže napačno razlaga in da Slovenija bojda ima teritorialni stik z odprtim morjem, čeprav je večina uglednih pravnikov povedala ravno drugače. Pahor je razkril tudi zanimive podrobnosti iz časa pred podpisom arbitražnega sporazuma, ko je Slovenija blokirala hrvaška pristopna pogajanja za Evropsko unijo, ko je imel izjemno hladne odnose z nemško kanclerko Angelo Merkel, katera si zanj bojda ni želela vzeti niti dve minuti časa. Sicer pa slovenski predsednik pričakuje, da bo Hrvaška sčasoma vendarle sprejela odločitev sodišča in razsodbo tudi implementirala.
Borut Pahor je nedavno obiskal avstrijskega predsednika Alexanderja van der Bellena in hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, po svojih besedah se je z obema za zaprtimi vrati pogovarjal izključno o nedavni odločitvi arbitražnega sodišča v slovensko-hrvaškem mejnem sporu, prav tako sta se o tem delno pogovarjali obe delegaciji.
“Gre za zelo občutljivo temo tudi za Avstrijce, saj sta zanjo obe državi sosednji,” je na tretjem programu razlagal Pahor, ki razkriva, da je avstrijski predsednik mnenja, da bi se morali državi pogovarjati naprej od tam, kjer se je končalo arbitražno sodišče. “Avstrija je mnenja, da alternative takšni rešitvi tako ali tako ni.”
Pahor s predlogi v Zagreb poslal ameriškega diplomata
Pahor je sicer potrdil, da je na tiskovni konferenci izkoristil priložnost in Hrvaško pozval, naj v razumnem času pošlje v Slovenijo bodisi uraden, bodisi neuraden signal, da je pripravljena spoštovati arbitražo in uveljaviti na novo začrtano mejo. Skliceval se je na položaj, v katerem sta se sosednji državi znašli poleti 2009, ko je Slovenija Hrvaški blokirala pristopna pogajanja, kljub temu pa južna soseda ni želela reševati mejnega spora. “Ker je takrat Evropska komisija dvignila roke od tega vprašanja, so se incidenti na morju in na kopnem stopnjevali, mednarodna skupnost pa je zaskrbljeno opazovala, ali se nemara rojeva nov varnostni konflikt!”
Pahor je v intervjuju razkril, da se je na pomoč zatekel k enemu od uglednih ameriških diplomatov, katerega je namesto slovenskega predstavnika poslal v Zagreb reševat mejni spor. “Ko se je po nekaj dneh vrnil z Zagreba, mi je dejal, da mu niso odgovorili nič. A ravno to je bila dobra stvar. Niso rekli ne, zgodilo se je prvič, da Hrvaška nečesa ni zavrnila. Odločil sem se, da bodo na tej točki delali naprej,” se časov svojega predsedovanja vladi spominja bivši šef stranke SD. Pahor se je tudi spomnil, kako so slovenski policisti ustavili pobesnelega Hrvata, ki se je skušal slovenski politiki maščevati z bombnim napadom. Le nekaj dni pozneje se je prvič sešel z Jadranko Kosor, ki je poleti 2009 ravno prevzemala posle od Iva Sanaderja.
Predsednik pravi, da so bili Hrvati leta 2009 iskreni
Pahor je sicer zanikal, da bi Hrvati arbitražni sporazum podpisali s figo v žepu, po njegovih besedah so se mu zdeli zelo iskreni, ko si je Sabor premislil in potrdil tudi za Hrvaško najbolj bolečo 3b točko, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Prav tako se je branil, da je dovolj dobro zaščitil slovenske nacionalne interese, ko je namesto nadaljnjih bilateralnih pogovorov raje izbral arbitražno sodišče. “Enostavno si nismo mogli privoščiti, da bi Hrvaško blokirali do te mere, da bi izsilili točno takšno mejo, kot bi si želela Slovenija! Ne bi imeli podpore mednarodne skupnosti!”
Slovenski predsednik je navedel, da se je blokado odločil vzpostaviti na podlagi ugotovitev zunanjega ministra v času prve Janševe vlade, Dimitrija Rupla, da je Hrvaška v Bruselj poslala dokumente, v katerih je prejudicirala mejo s Slovenijo na kopnem in na morju. Pahor je sicer povedal, da je bila za Hrvaško to dobra odločitev, da bi se o meji lahko razsodilo po vstopu hrvaške v EU. Na žalost je pozabil, da je bila to po drugi strani tudi zelo slaba stvar za Slovenijo, saj je s podpisom arbitraže Hrvaški dovolila vstop v EU brez rešenega mejnega vprašanja, kar se nam je nato najprej maščevalo s prisluškovalno afero in nato nenadnem enostranskem odstopu južne sosede od sporazuma.
S Kolindo se je doslej srečal že 27-krat
“Tudi včeraj na tiskovni konferenci sem ponovno dejal, da so navedbe, da je proces okužen in neverodostojen, irelevantne, sodišče je to vzelo v presojo in ocenilo, da resda gre za prekršek, a da je sporazum imel plemeniti cilj, zato je kljub kršitvi sodišče nadaljevalo delo,” je povedal predsednik. Pahor se je sicer doslej s Kolindo srečal že 27-krat, na zadnjem nedavnem sestanku pa jo je pozval, naj Hrvati spoštujejo tudi tisti del razsodbe, ki jim ni po godu.
Pahor trdi, da Slovenija ni dobila samo “služnostnega območja” čez hrvaško morje
Z drugimi besedami, Pahor je zatrdil, da nikakor ne gre za služnostno območje in da gre za napačno interpretacijo. “Kje pa, sodišče je jasno reklo, da hrvaška ne more kontrolirati Slovenije, moramo biti zelo zelo zadovoljni . Morate upoštevati celo vrsto okoliščin, ni bilo mogoče doseči boljše rešitve meje med Slovenijo in Hrvaško ZA Slovenijo,” Pahor trmasto vztraja pri svojem. Čeprav ni mogel zatrditi, da se je stoodstotno potrudil, ko je pripravljal slovensko dokumentacijo, na podlagi katere je Slovenija konec junija dejansko izgubila še nekaj dragocenega ozemlja.
Sicer je po Pahorjevih besedah zgodba o meji ostala v senci varnostnih vprašanj, saj je bila Slovenija napadena s strani agresorske JLA, Hrvaška pa je imela varnostne grožnje iz juga in vzhoda praktično preko sredine devetdesetih let: “Ko se je enkrat vojna umirila, ko je zavladal mir, so kar naenkrat mejni spori s Slovenijo eksplodirali, kar je bilo pretežko za eno elegantno politično rešitev med vladama obeh držav.”
Za konec še nekaj Pahorjeve samohvale, češ, kako drzen premier je bil. “Nihče ni pričakoval, da bom povlekel tako drzno potezo in blokiral Hrvaško! Spominjam se enega dogodka v Pragi, ko je vrh EU in Nata obiskal tudi predsednik Barack Obama. Merklova z mano štiri mesece ni hotela govoriti! Takrat sva se še vikala, ni pa to običaj, predsedniki se med seboj ponavadi tikajo. Toda, imel sem izjemno hladne odnose z Nemčijo. Spominjam se, da sem kanclerko Merklovo takrat potegnil na stran in vprašal, če ima dve minuti časa, a mi je odgovorila, da mi podari samo minuto. Odvrnil sem, da je to premalo za vse to, kar ji moram povedati. Odkorakala sva vsak v svojo smer!”
L. S.