“Eden ključnih kanalov vzporednega mehanizma za izvoz kapitala, kot so ga skicirali na SDV. Iz skice izhaja, da so se po njem zlivala tudi proračunska sredstva. Na vrhu fantomsko podjetje Adit,” je pojasnil Rado Pezdir, javnosti poznan kot ekonomist, kolumnist in raziskovalec delovanja “globoke države”. Knjiga, v kateri razkriva svoje osupljive ugotovitve, nosi naslov Vzporedni mehanizem globoke države.
Za dodatna pojasnila glede vloge podjetja Adit (Agencija demokratičnega inozemskega tiska) v udbomafijski finančni strukturi smo prosili ekonomista in avtorja knjige Vzporedni mehanizem globoke države Rada Pezdirja, ki je za naš medij dejal: “Podjetje Adit je bilo podjetje, ki uradno ni obstajalo, bilo pa je v lasti SZDL, naslednice OF, ki je ustanovila družbo po koncu druge svetovne vojne v Trstu.” To podjetje je postalo pravno oblično šele v drugi polovici osemdesetih let preteklega stoletja, pred tem pa je delovalo izven regulativ, čeprav je direktor tega podjetja sedel v telesih vlade nekdanje SRS. Leta 1989 je Ljubljanska banka posodila sredstva podjetju Adit, ki je potem sredstva posredovalo na Založbo tržaškega tiska, ta družba, ki je delovala v okviru Safti, pa je sredstva prek Tržaške kreditne banke preusmerila v Luksemburg.
V prvem dokumentu je govora o tem, da je podjetje Adit delovalo v okviru DZS-ja (v prihodnje pa bi še naprej delovalo), v okviru izvozno-uvoznega oddelka. Govori tudi o tem, kako je Türk izvajal pritisk na uslužbenko, naj dopusti sporno poslovanje. Kučan pa je podpisan pod drugim dokumentom, ki govori o ustanovitvi in poslanstvu podjetja. Spomnimo: o novi knjigi ekonomista Pezdirja Vzporedni mehanizem globoke države, smo že poročali. Izšla naj bi v kratkem. V njej se je avtor lotil vzporedne ekonomije vladajočega novega razreda vse od leta 1945 do 2020. Predstavil je udbovsko finančno hobotnico “off-shore” podjetij, ki jo je razvil Niko Kavčič, pa vse do rabot Janeza Zemljariča, Draga Isajlovića, Milana Kučana in nove generacije tranzicijskih tajkunov – Darka Horvata. Za vse je bilo značilno izčrpavanje slovenskega gospodarstva in bančnega sistema. V njej lahko med drugim spoznamo strukturo hobotnice Horvata v času finalizacije kreditnega izčrpavanja iz slovenskega bančnega sistema.
Spomnimo, ekonomist Pezdir je že pisal o tem, da je Horvat, solastnik banke in vsem dobro poznanega poslovnega sistema Aktiva, z izčrpavanjem lastnega holdinga in skrivanja lastništva po davčnih oazah ustvaril za 170 milijonov evrov dolgov. Pojasnil je, kako je Horvat ustvaril hobotnico podjetij, med katerimi je krožil izposojeni denar, njegov sistem pa je bil v osnovi zelo preprost. Zgradil je tako obširno hobotnico podjetij, ki so se med seboj prevzemala, menjavala imena, naslove in celo države, da je postalo vsem, razen tistim, ki so to hobotnico gradili, popolnoma nejasno, kje se skriva kapital. Sredstva pa so se v to hobotnico, ki se je neprestano spreminjala, stekala po bančnih kreditih. Pisali smo že, da je Horvat eno ključnih vlog odigral tudi v banki Faktor – svoj delež je imel v njej imel prek naložb Aktiva in slamnatega švicarskega podjetja Hiram Holdings.
Svojo vlogo pa je izkoriščal tudi za krepitev svoje finančne hobotnice Aktiva naložb. Novo hobotnico znotraj banke Factor sta Horvat in Andrej Ručigaj izvedla prek Vrtnarije Lada. Tudi to podjetje je bilo povezano s holdingom Aktiva. V letu 2008 se je tako z banke Factor na omenjeno podjetje steklo novih šest milijonov evrov. Posojila pa sta znova odobrila Horvat in Ručigaj. Novo prevaro pa sta si privoščila v letu 2010, ko sta nizozemski Aktiva Holdings uredila podaljšanje več kot desetmilijonskega posojila, tako da sta jo pod drugim imenom CG Venture potisnila v stečaj. Pezdir je v javnosti posebej zaslovel s svojimi prizadevanji po razkritju in sankcioniranju milijardnega pranja iranskega denarja v NLB. Nova knjiga bo prava bomba za kriminalce, ki zaradi politične zaslombe nikoli niso odgovarjali za svoja dejanja. Sedaj pa je čas, da o njih izve ljudstvo.
Domen Mezeg