Medtem, ko je večina naprednih evropskih narodov v 21. stoletju obsodila vse totalitarizme, torej tako fašizem kot tudi nacizem in komunizem, pa slovenski vrh še naprej vztraja pri svoji neevropski drži, saj očitno meni, da za spravo zadošča odkritje novega spomenika, posvečenega vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. V Sloveniji je viden prepočasen proces razgradnje komunističnega totalitarizma, kar dokazuje tudi vabilo, ki starše z otroki vabi na pionirski pohod po Titovem Velenju, kjer bo predstavljena slikovita polpreteklost, tako imenovani socialistični čudež, manjkala pa ne bo niti prava pionirska malica.
Na vabilu, ki ga oglašujejo v Velenju, je mogoče prebrati, da Velenje predstavlja najmlajše slovensko mesto, ki so ga včasih imenovali tudi socialistični čudež. Starše nagovarjajo, če se še spominjajo odraščanja v času socializma, od cicibanov, pionirčkov do mladincev ter pouličnih iger in družbeno koristnih akcij? Za pet evrov za otroka in osem evrov za odraslo osebo ponujajo igrivo in nostalgično vodenje skozi mestno središče, kjer se na koncu pristane v Delavskem klubu, kjer postrežejo s pravo pionirsko malico.
Sladoled Titovo Velenje pravi hit
V Velenju, kjer se še danes bohoti največji kip diktatorja Josipa Broza Tita na svetu, vlada še vedno velika jugonostalgija, kar je pokazala tudi ponudba sladoledov v poletnem času, obiskovalcem Velenjske plaže, v gostinskem lokalu Veleja-led ob Velenjskem jezeru, so namreč nudili sladoled z imenom Titovo Velenje, okrašen z rdečo zvezdo in fotografijo diktatorja Tita. Kot so se pohvalili, je sladoleda s totalitarnim priokusom zmanjkalo že prvi dan, ko se je ta pojavil, saj je postal pravi hit.
Ustavno sodišče je jasno sporočilo, da takšno novo poimenovanje v današnjem prostoru in času nima več svojega mesta, ker je v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki sodi v samo jedro ustavne ureditve Republike Slovenije. To načelo bi se moralo strogo uporabljati za vsakršna poimenovanja trgov in ulic, kot seveda tudi za tako banalne stvari, kot je poimenovanje sladoleda.
Velenje predstavlja tudi dom šaleškega lobija
Ni pa Titovo Velenje le dom jugonostalgikov, ampak tudi šaleškega lobija, ki je vpleten v zloglasen projekt TEŠ 6, ki v Sloveniji še vedno buri duhove in jih zagotovo še bo, saj predstavlja najbolj preplačani projekt v zgodovini Slovenije. Projekt, katerega cena je bila sprva ocenjena na 655 milijonov evrov, nato pa narasla na vrtoglavi znesek 1,4 milijarde evrov, ki ga ni plačal nihče drug kot slovenske davkoplačevalke in davkoplačevalci. Pri tem vplivnem lobiju gre za rdečo navezo, vse skupaj pa vodijo velenjski župan Bojan Kontič, nekdanji poslanec SD in častni občan mestne občine Velenje Srečko Meh in Milan Medved, član SD in dolgoletni direktor Premogovnika Velenje.
Kaj pa Slovenija?
Letos poleti je Spomeniki, ki častijo komunizem, so bili predvideni za odstranitev iz javnega prostora na podlagi antikomunističnega zakona, ki so ga sprejeli že maja, podpisal pa ga je poljski predsednik Andrzej Duda. Zakon je prepovedoval tudi javno hvaljenje oseb, organizacij, dogodkov in datumov, ki simbolizirajo komunizem.
Komunistični simboli (srp in kladivo, rdeča zvezda in himna SSSR) so na Poljskem prepovedani od leta 2009, na Madžarskem od leta 1994, v Latviji in Litvi pa od leta 2008. Tedanji poljski predsednik Lech Kaczynski se je leta 2009 podpisal pod zakon, ki predvideva zaporno kazen za tiste, ki posedujejo ali kupujejo stvari s komunističnimi simboli. Po tem zakonu lahko osebe, ki kupujejo, naročajo ali razpečujejo predmete ali posnetke, ki vsebujejo komunistične simbole, kaznujejo z denarno kaznijo ali pošljejo v zapor za dve leti. Tudi Hrvaška je sprejela Evropsko deklaracijo o prepovedi poveličevanja vseh totalitarizmov, vendar pa še ni kaznivo poveličevanje komunizma, partizanskega gibanja, rdeče peterokrake zvezde in izpostavljanje slik komunističnega diktatorja Tita.
Naša država gre žal v popolnoma obratno smer, saj kljub naporom največje opozicijske stranke SDS vladajoči ne želijo sprejeti resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki poziva k spominu na žrtve vseh totalitarizmov in k njihovi obsodbi. Stranka SMC z Mirom Cerarjem na čelu kljub strinjanju s tem, da je resolucija v svojem temelju namenjena žrtvam totalitarnih režimov, tistim, na katere moramo ohranjati spoštljiv spomin, tistim, ki nas opominjajo na napake, ki se ne smejo ponoviti, ni naredila koraka naprej k temu, da bi nas usmerila na pot normalnosti in svoje nedelo opravičujejo s trditvami, da gre pri nameri predlagateljev le za zaostrovanje ideološkega boja.
Neizpodbitno žalostno dejstvo, ki si ga mnogi ne želijo priznati, je namreč, da kljub 130 tisoč zunajsodno pobitih žrtev na slovenskem ozemlju za zločine proti človeštvu ni še prav nihče odgovarjal. V posmeh temu pa celo dovoljujemo organizacijo koncertov, kot je bil ta v organizaciji Svetlane Makarovič, 29. junija letos, ki je predstavljal še eno v dolgi vrsti provokacij podpornikov nekdanjega totalitarnega sistema, ki se brez sramu ozirajo nazaj v čase Jugoslavije in enopartijskega sistema ter si ga želijo pripeljati nazaj v Slovenijo. Slovenija, kam drviš?
H. M.