“Zelena prihodnost prehoda za Slovenijo ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Če želimo razogljičiti in hkrati povečati porabo elektrike, bomo morali narediti nekaj odločnih korakov,” poudarja podjetnik Igor Akrapovič.
Brezglavo uvajanje zelenega prehoda, ki temelji na uporabi le obnovljivih naravnih energetskih virov, je kljub statistikam drugih evropskih držav, ki se ga držijo in imajo posledično slabe rezultate, preplavilo tudi Slovenijo. Z namenom, da bi se v čim večji meri lahko izognili energetski krizi kot posledici le-tega, so ustanovitelji pobude JEK2 Igor Akrapovič, Jure Knez in Radko Luzar predstavili svoj pogled.
Sonce sije le eno osmino časa
Zelena prihodnost prehoda za Slovenijo po besedah Akrapoviča ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. “Če želimo razogljičiti in hkrati povečati porabo elektrike, bomo morali narediti nekaj odločnih korakov,” je prepričan. Zaprtje TEŠ-a bo po besedah Akrapoviča povzročilo izgubo kar tretjine slovenske električne proizvodnje. Zaprtje NEK-a leta 2043 pa bo povzročilo še dodatno izgubo četrtine električne proizvodnje. Poleg tega pa sonce v Sloveniji sije le eno osmino časa, kar pomeni, da bi tudi tak energetski vir povzročal izgubo.
“Potrebujemo nekaj drugega, da nadomestimo manjkajočo energijo. Recimo, da se odločimo za hranilnike energije, kot so baterije,” je izpostavil Akrapovič, ki meni, da je JEK2 najbolj logična pot za doseganje ciljev zelenega prehoda in energetske samooskrbe, in dodal, da je dr. Igor Legnar v Delu zapisal, da bi baterijski shranjevalnik za eno samo zimsko noč stal 12 milijard evrov.
Pripravljeni na delno financiranje
Sicer pa so še večji stroški razgradnje. Vložek v sončne elektrarne in baterije bi, sodeč po statistikah, povzročil večji strošek kot izgradnja desetih jedrskih elektrarn, ki so dolgotrajnejše, obenem pa so ustanovitelji pripravljeni takšen projekt tudi delno financirati.
“Sprašujem se, kako doseči cilje zelenega prehoda v Sloveniji; ali lahko investiramo v lastne nizkoogljične vire, ki so zanesljivi in cenovno dostopni. Jedrska je tak vir, je nizkoogljična, zanesljiva in mi smo jedrska država,” je navedel Akrapovič in opozoril, da pogosto slišimo neuspešne zgodbe o jedrskih elektrarnah, a da je zgodb o uspehu več.
Kot je še povedal, so ključni dejavniki za uspeh poleg dogovorjene cene projekta predvsem način financiranja, jasna časovnica in preprečevanje korupcije. “To so stvari, na katere moramo biti pozorni, če želimo pri projektu JEK doseči uspeh, ki bo služil našim prihodnjim generacijam.”
S tem lahko slovensko gospodarstvo resnično preživi vrsto let
Da bi bili ustanovitelji pobude JEK2 100-odstotno prepričani v lastno stališče, je nastala celotna bukva, polna analiz, raziskav in primerjav, pa tudi analiz financiranja, ki so pokazale, da so obnovljivi viri sicer nepogrešljivi, a nikakor ne samostojno zadostni. Dr. Jure Knez, soustanovitelj podjetja Dewesoft, je povedal, da po tej matematiki, ki je trenutno na voljo, in ki jo je objavila tudi Gen energija, je proizvodna cena iz jedrske elektrarne, če se seveda naredi učinkovito, nekje od 45 do 50 eur na megavatno uro. “S tem lahko slovensko gospodarstvo resnično preživi vrsto let,” je prepričan.
Projekt pa mora biti zgrajen učinkovito. Radko Luzar, vodja podjetja L-Tek, je dejal, da je bil zanj odločitveni faktor priključitve projektu ravno energetska kriza, ki smo ji bili priča pred dvema letoma, in dodal, da bi se morali vsi podjetniki zavzemati za trajnostno in stabilno energetiko. “Če se podjetja ne bodo organizirala in če gospodarstvo ne bo pokazalo interesa po energetiki in bo prepustilo odločanje raznim nevladnim organizacijam in ne vem kom, potem se nam slabo piše.”
Ustanovitelji so povedali, da bodo projekt predstavili tudi vladi, obenem pa so obljubili, da bodo v primeru izvedbe bdeli nad porabo potrebnih sredstev tako s strani financiranja kot tudi davkoplačevalcev.
Ž. N.