Zakon v Sloveniji prepoveduje, da bi strankam za kampanje ali redno dejavnost denar smele podarjati pravne osebe. Prepovedana so tudi vsa nakazila iz tujine. Razen za evropske volitve. Če stranka dobi nedovoljen prispevek, ga mora nakazati v dobrodelne namene. V lanskem letu, ko so bile trojne volitve in še trojni referendum, je daleč največ nedovoljenih prispevkov na redni račun prijavila in v dobrodelne namene nakazala stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba. S 3.048 evri, ki so jih podarili v dobrodelne namene, so bili daleč pred SD Tanje Fajon na drugem mestu, ki je prejela za 450 evrov nedovoljenih prispevkov. Na tretjem mestu je s 240 evri Levica.
Podatki so takšni:
Da morajo stranke prispevke iz nezakonitih virov nakazati v dobrodelne namene, so poslanci uzakonili v času vlade Alenke Bratušek (takrat PS, pozneje SAB), ko so tudi uzakonili ostre omejitve. SAB se je po lanskih volitvah z LMŠ Marjana Šarca pridružila Svobodi, ki po nedovoljenih prispevkih zdaj izstopa. Zaradi takšnih prihodkov pa se je v težavah znašel tudi Inštitut 8. marec, ki ga je ustanovil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, vodi ga pa Nika Kovač. Za letu 2021 jim je Guerrilla Foundation iz Berlina nakazala 30.000 evrov, nakazilo so v Berlinu pojasnili s tem, da je Nika Kovač uspešno vodila postopek zbiranja podpisov za referendum, na katerem so dosegli zmago. Tako:
Za referendum o vodah je Nika Kovač prijavila 2.963 evrov težko kampanjo, kar so v celoti plačali iz rednega računa. Po tem so lani sodelovali še na referendumu o RTV Slovenija, za kampanjo za menjavo vrha RTVS pa so porabili 42.065 evrov, od tega slabih pet tisoč evrov z rednega računa, kamor so prejeli nakazilo iz Berlina, ostanek so zbrali s prispevki. Več je za menjavo vodstva RTVS porabila le stranka Gibanje svoboda. Po vložkih v kampanjo so bile vladne stranke s sateliti, kot je 8. marec, v velikanski prednosti pred opozicijskimi pobudniki referenduma. NSi Mateja Tonina v referendumski kampanji ni sodelovala.
Ker prispevka, ki bi lahko bil za uspešno referendumsko dejavnost, niso nakazali v dobrodelne namene, računsko sodišče vodi prekrškovni postopek, 8. marec pa bi lahko doletela globa med 6.000 in 20.000 evrov, še med 1.500 in 4.000 evrov pa odgovorno osebo, to je Nika Kovač. Ker povrhu v 8. marcu niso prevzeli pošte iz računskega sodišče, s katero jih ta obvešča, da preverja njihovo ravnanje, so na računskem sodišču poziv javno objavili. Objavljen bo še danes:
Stranke morajo vse podatke o nedovoljenih nakazilih objaviti. Za Svobodo je spisek lani prejetega denarja od podjetnikov zelo obsežen:
Spiski SD, Levice, SDS in NSi so bistveno krajši. SD je prejela deset nedovljenih nakazil.
Levica je morala v dobrodelne namene preposlati štiri prispevke:
Pri SDS se je zmotilo podjetje Wikins:
Pri NSi pa trije samostojni podjetniki in eno podjetje:
Letna poročila, pa tudi poročila o kampanjah, bo za največje stranke pregledalo še računsko sodišče, ki lahko ugotovi tudi, da je bilo nedovoljenih nakazil še več.