Podpredsednik DZ Jože Tanko: Prikriti botri KUL hočejo na vsak način pokazati, da so pri nas izredne razmere

S poslancem in podpredsednikom Državnega zbora RS Jožetom Tankom smo se pogovarjali o politično burnem zadnjem letu, predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču, na račun katerega je Tanko izrekel več krepkih, koaliciji KUL in botrih, protestih, sindikatih pa tudi o tem, kako je zadovoljen z delom vlade tudi z vidika razvoja lokalnega območja, od koder prihaja.

Zadnje leto je politično zelo burno, stranke iz vrst KUL rušijo vlado in ji nagajajo, kjerkoli je to mogoče. Kako kot podpredsednik državnega zbora to prenašate?

Tanko: Da se bo rušenje in nagajanje dogajalo, se je dalo slutiti že ob odstopu Marjana Šarca, ki si je izrecno želel predčasnih volitev, računajoč, da ga bodo pri tem podprli njegovi vladni partnerji, ki so v kampanji poudarjali, da s SDS po volitvah ne bodo sodelovali. Na srečo ga − tudi zato, ker jih je z odstopom izigral, z volitvami pa bi nekatere »ukinil« − niso vsi podprli. Menim pa, da je šlo za načrtovan odstop, saj se je po odstopu angažiral del civilne družbe, ki je praktično takoj začela z javnimi protesti izvajati pritisk na levičarske stranke in politike, vse z namenom, da se prepreči nastanek Janševe vlade. Pod hudimi pritiski so bili predvsem potencialni partnerji za novo vlado, zlasti SMC in DeSUS, deloma pa tudi NSi.

Poslanec ste že več mandatov. Kako lahko primerjate zdajšnji mandat s prejšnjimi in kdaj se je v resnici zgodil prelom na slabše, je bilo to z vstopom Levice v parlament?

Tanko: Res gre z vstopom Levice v parlament na slabše. Kvalitete razprav se zmanjšuje, v razprave se je zavlekel prostaški žargon,  veliko je lažnih in neargumentiranih obtožb ministrov in poslancev drugih strank. Čedalje drznejše so razprave, ki spodbujajo k zrušenju ustavne ureditve,  k nacionalizacijam, obračunavanju itd. K temu veliko pripomorejo tudi tisti, ki vodijo seje parlamenta in njenih delovnih teles ter ne reagirajo v skladu s pooblastili in pravili. Pomemben del bremena pa nosijo tudi vodje poslanskih skupin, ki to precej neprizadeto gledajo.

Kako ocenjujete to, da predsednik državnega zbora Igor Zorčič ne odstopi? Že večkrat ste opozorili, da je poslovnik državnega zbora glede tega, komu pripada to mesto, povsem jasen.

Tanko: Poslovnik je napisan tako, da vsak povprečno razgledan človek razume, da tri vodstvene funkcije parlamenta, predsednik in dva podpredsednika, pripadajo koaliciji, največji opozicijski stranki pa pripada en podpredsednik. Do sedaj so vsi predsedniki parlamenta to razumeli in so iz poslovniških razlogov pa tudi zaradi politične higiene odstopili, tako da do glasovanja o njihovi razrešitvi sploh ni prišlo. Igor Zorčič je izjema. Njegovi komentarji, da to počne zato, da se parlament ne bi podredil vladi, so smešni. Za predsednika se je dal izvoliti kot poslanec vladne koalicije. Tedaj mu na kraj pameti ni padlo, da bi bilo dobro, če bi to funkcijo odstopil komu iz opozicije. Potem ko se je razšel s svojo stranko in prestopil v opozicijo, pa “bluzi”, do mora obraniti parlament pred vlado, in dela vse, kar zahtevajo projugoslovanski in prosocialistični uličarji in kar zganjajo opozicijske stranke.

Kako ste sicer sodelovali z Zorčičem, obstajajo razlike, ko je bil del koalicije, in potem ko je izstopil iz poslanske skupine SMC?

Tanko: Ni nobene razlike. Ne prej ne sedaj ni bilo nobene neformalne komunikacije. Prejšnji predsednik DZ Dejan Židan je podpredsednike večkrat povabil na kavo, kjer smo se pogovorili o delu zbora, seznanil nas je z obiski tujih gostov, obdelali smo kakšen detajl vodenja sej, itd. Tega v Zorčičevem obdobju ni bilo.

Kaj naj bi bil po vaše razlog za takšno ravnanje in odločitve?

Tanko: Zdi se mi, da ga je funkcija nekako dvignila in je želel poudariti distanco do drugih poslancev in tudi do vlade. Če sklepam po odnosu do podpredsednikov parlamenta, potem se mi zdi, da kakšne posebne komunikacije ni gojil niti do predsednika vlade niti do svojega predsednika stranke.

Je pa predsednik parlamenta vplivna oseba, v rokah ima vzvode, s katerimi lahko pomaga ali ovira delo vlade. Glede na to, da je skupaj z vodjo poslanske skupine SMC Janjo Sluga in s sekretarjem poslanske skupine Jarkovičem prestopil na stran radikalne opozicije KUL, ki je »on line« povezana s protestniki, sindikati in z glavnimi mediji, ki sistematično rušijo vlado in razbijajo koalicijo, in zadnje čase vztrajno poziva k predčasnim volitvam, je najbrž vsem jasno, da delo parlamenta organizira tako, da ima vlada probleme. Ne nazadnje, je nedavno aktivno sodeloval pri zrušitvi majske seje državnega zbora, za katero je sam predlagal tako dnevni red kot tudi časovni razpored, zrušili pa so tudi redno junijsko in julijsko sejo zbora. Sicer pa se Zorčičev prestop ni zgodil čez noč, ampak se je najbrž nanj pripravljal dlje časa.

Državni zbor dela na polno, medtem ko so bile seje v času vlade Marjana Šarca kratke. Slišati je tudi, da nekateri zakoni čakajo na obravnavo dlje časa, ker preprosto ne gre hitreje. Kako je s tem?

To drži, vlada Marjana Šarca ni bila produktivna, veliko časa je porabila za medsebojne prepire in izsiljevanja, veliko je bilo soliranja, zato tudi ni bila učinkovita in ni delovala enotno. Z izsiljevanjem Levice so bile npr. prejete nekatere rešitve, ki so popolnoma porušile razmerja med socialo in delom v škodo dela. Sicer pa tisti, ki mu je uspelo prebrati njihovo koalicijsko pogodbo, ki predstavlja program dela vlade, rezultatov niti ni mogel pričakovati.

Janševa vlada pa je v izjemno težkih razmerah na parlamentarne klopi spravila zelo veliko zakonov in ukrepov, ki so bili po oceni zunanjih neodvisnih institucij primeren odziv na epidemične razmere in so predstavljali pomembno pomoč vseh strukturam prebivalstva in gospodarstva v času, ki ga zaznamuje epidemija. Tudi poslanci koalicije smo v tem času pripravili in dali v postopek nekaj dobrih  zakonov.

Kar pa zadeva postopke v parlamentu, bi šlo lahko kaj tudi hitreje, saj poslovniška pravila dopuščajo marsikaj. Tisti, ki so zadolženi za koordinacijo delovanja koalicije, bi jih lahko bolj učinkoviteje uporabljali.

Dejali ste, da predsednik DZ Zorčič poziva na predčasne volitve. Menite, da je to pravi čas?

Tanko: Ne, ni. Ta vlada je učinkovita in uspešna, v zakonodajnem postopku imamo pomembne zakone, ki jih prejšnje leve vlade niso bile zmožne pripraviti, čeprav so porabile ogromna sredstva za različne študije. A resno delo in skrb za ljudi jim nista dišala. Sedaj pa so pripravljeni zakon o dolgotrajni oskrbi, o debirokratizaciji in odpravi administrativnih ovir, o demografskem skladu, na poslanskih klopeh je sprememba davčnih zakonov. Slednji bodo pomembno izboljšali dohodkovni položaj prebivalstva in gospodarstva, pripravlja se zakon o investicijah v zdravstvu, itd. Z »dokapitalizacijo« občin, z velikim dvigom povprečnine in s finančno razbremenitvijo občin torej smo močno poživili investicije na lokalni ravni. Skratka, spremembe so opazne in gredo v smer, ko se pospešuje zasebna pobuda, ko se povečuje finančna in družbena neodvisnost, zaradi česar se zmanjšuje vloga institucij. Levičarji vseh barv in profilov, sindikati, levičarska civilna družba, samooklicani kulturniki in t. i. levičarske nevladne organizacije, v veliki meri gre za proračunske preužitkarje, se zaradi tega počutijo ogroženi, zato napadajo, žalijo in grozijo. A ta proces finančnega in administrativnega razbremenjevanja mora vlada nadaljevati, saj so za razvoj pomembni tisti, ki ustvarjajo, in ne tisti, ki ustvarjeno samo trošijo. Pomoč in pozornost si zaslužijo tudi hendikepirane skupine, kar s popravljanjem krivic in z odpravljanjem zapostavljenosti tudi počnemo, ne pa paraziti.

Drugi razlog pa je predsedovanje Svetu EU,  ki ga bo Slovenija prevzela čez mesec dni. Za kakovostno izpeljavo predsedovanja je treba imeti sposobno in operativno vlado. Volilna kampanja med predsedovanjem bi bila velika ovira za dosego tega cilja, od »stand up« komikov ali političnih vajencev, če bi po naključju prišlo do zamenjave vlade, pa ni pričakovati dobrih rezultatov.

Kako ocenjujete ravnanje strank KUL? V letu dni so vložili že več interpelacij, nazadnje ustavno obtožbo zoper premierja, so tudi soorganizatorji t. i. petkovih nezakonitih shodov v Ljubljani in po državi. Čudno razdiralno pot so ubrali. Kam to vodi?

Tanko: Prikriti botri KUL, ki jim s Šarčevim odstopom, predvidenim prestrukturiranjem in z osvežitvijo na levi, kar bi se zgodilo, če bi res prišlo do predčasnih volitev, ni uspelo, hočejo na vsak način pokazati, da so pri nas izredne razmere. Da mora vlada za vsako ceno pasti in da so predčasne volitve edina rešitev. Zato je opozicija KUL potisnjena v situacijo, da mora v parlamentu intenzivno povzročati nemir z vlaganjem aktov, s katerimi poskušajo otežiti delo vlade in parlamenta. Večina teh zadev je vsebinsko šibka, neargumentirana, zato jih je težko zagovarjati. KUL na polno asistirajo vsi najvplivnejši mediji, ki te neuspele rušilne projekte prodajajo kot spektakel, s katerim diskreditirajo koalicijo.

Nasprotniki vlade so v več primerih uporabili tudi svoje politične in medijske kanale v tujini, s katerimi so v Sloveniji pripravljen konstrukt odprli kot problem, ki so ga potem povzeli in razpihnili doma ter z njim tedne utrujali javnost. Spomnite se številnih očitkov o domnevnih pritiskih na medije, novinarje, sodstvo, tožilstvo … Nobena škoda, ki jo povzročijo Sloveniji, ni prevelika, da bi dosegli cilj – odstop predsednika vlade.

Kako gledate na ravnanje sindikatov, ki so se očitno tudi postavili na stran protestnikov? Tako so pokazale zadnje petkove demonstracije.

Tanko: Da vlade, ki jih vodi Janša, niso po meri največjih sindikatov, čeprav so z reformami vsakokrat, ko se je za to ponudila možnost, pomagale zaposlenim, upokojencem in drugim socialnim skupinam, vemo že dolgo časa. Z udeležbo na petkovem neprijavljenem shodu s socialističnimi simboli so jasno sporočili, da je njihova prihodnost propadli socializem, ki povsod prinaša obilje problemov in stagnacijo. Zadovoljni delavci in državljani so za vsak socializem in njegove strukture, tudi sindikate, velik problem, zato lahko razumemo, zakaj sindikati nasprotujejo znižanju dohodninskih obremenitev, s katerimi bi delavcem vsak mesec ostalo več v denarnici za njihovo življenje.  Sindikati delavcem ne ponudijo veliko, tistemu, kar jim je brez njihovih protestov in naporov namenila Janševa vlada, pa užaljeno nasprotujejo. Smo edina država na svetu, v kateri sindikati grozijo s stavkami in se udeležujejo protestov, medtem ko vlada z znižanjem davkov delavcem zvišuje neto plače. Res se potrjuje tisto, kar je nekoč dejal Moša Pijade: Za nas so nekaj vredni samo reveži, ti bodo drli za nami. Ob tem pa si nekateri sindikalni funkcionarji izplačujejo plače, ki so višje od plače predsednika države.

Velike težave so tudi zaradi nepristranskega in nepoštenega poročanja glavnih oz. največjih medijev v državi. V primeru poročanja o napadu Matjaža Nemca (SD) npr. ste nekatere med njimi označili kot tovarno medijskih laži. Zdi se, da se te tovarne širijo in večajo. Je tako?

Tanko: Že na primeru zadnjih protestov vidimo, kako delujejo najvplivnejši mediji. Z levo roko za nekajkrat napihnejo vse, kar je proti vladi, in za prav tolikokrat pomanjšajo dosežke vlade. In potem MSM še obtožujejo, da so podvrženi pritiskom vlade. Skupaj z levičarskimi strankami pozivajo h kršitvam ustave, zakonov in vladnih odlokov, k rušenju pravne države torej, in potem za to obtožijo vlado ali koalicijo. In še bi lahko našteval. To MSM načrtno počnejo in so pomemben del politične igre proti aktualni vladi. In ker za obračunavanje širijo laži, te pa so nesmrtna duša komunizma, se ve, kdo nanje pritiska ali jih usmerja. Zdravega duha pa v njih ni.

SDS bo imela kongres, na katerem boste sprejeli več resolucij. Osnutek ene od njih je prišel v javnost, v delu medijev in leve politike so v njem videli le besedici državljanska vojna in to napihnili. Kako je s tem?

Tanko: Resolucija opozarja na to, da se v delu slovenske politike odkrito zavzemajo za restavracijo socializma, sistema oz. režima, ki ne pri nas ne nikjer v svetu ni prinesel ne blaginje in ne svobode. V takih režimih so povsod močno okrnjene človekove pravice, kar je logično, saj je upravljanje prek različnih komitejev neučinkovito in  nasmeh na obraze ljudi lahko spravijo le s palico.

Odprava demokracije, zasebne lastnine, grožnje uspešnim gospodarstvenikom, egalitarizem in podobne levičarske »fore« popolnoma degradirajo individualnost človeka in preprečujejo učinkovit razvoj na vseh področjih. Taki režimi lahko obstajajo samo kot diktature, ki se vzdržujejo s hudo in z radikalno represijo.

Demokratični koncept razvitega sveta, ki smo ga »posvojili« ob osamosvojitvi, se je izkazal za mnogo bolj ljudskega in učinkovitega, čeprav na mnogih področjih še ni prišlo do zadostnih premikov. Naša naloga je krepitev demokracije in človekovih pravic, stalno dograjevanje na področju gospodarstva, krepitev nujno potrebnih institucij, spodbujanje zasebne iniciative itd. Če povem poenostavljeno, ljudem je treba omogočati, da izkoristijo svoje potenciale in da se sami odločajo, kaj so njihove prioritete. Za to ne potrebujejo nobenega režimskega mentorja.

Glede na dogajanja zadnjih nekaj let, ko se na ulice in celo v parlament vračajo simboli nekdanjega propadlega režima, ko celo člani strank, ki se deklarirajo za demokratične, polagajo vence pred spomenike najvidnejših predstavnikov totalitarne države, ko se stopnjujejo grožnje demokratom in tistim, ki so odigrali najvidnejšo vlogo v času osamosvajanja, t. i. progresivci napovedujejo hude konflikte.       

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu EU. Priprave so v polnem teku, v to je vključen tudi državni zbor. Koliko ste vi osebno vključeni v to, kaj bo drugače tudi za vas?

Tanko: V priprave nisem vključen, ključni dogodki se usklajujejo na vladni ravni.

Menite, da bo predsedovanje Slovenije EU uspešno?

Tanko: Bo, v to sem prepričan.

Prihajate iz Ribnice, območja, ki mu je ta vlada doslej namenila veliko pozornosti in tudi dodelila evropska sredstva. Na ravni države se poskuša nadomestiti izgubljeno v preteklih letih, ko vlade temu območju niso bile naklonjene, razen na deklarativni ravni. Kako zadovoljni ste s tem?

Tanko: Sem zelo zadovoljen. Najprej zato, ker smo lani takoj bistveno dvignili glavarino, potem pa sprejeli še zakon o finančni razbremenitvi občin. Tu mi je uspelo s predlogom, da se Ribnici zaradi romske populacije financiranje dodatno poveča za 3,5 odstotka, kar je veliko denarja.

Uspelo mi je tudi z amandmajem za medgeneracijski dom v Loškem potoku; projekt se izvaja, nekaj denarja je pridobilo tudi področje kulture. Se pa povsod, ne samo v Ribnici, pozna, da je na vseh resorjih bistveno več sredstev za investicije, ker je rezultat uspešnih pogajanj predsednika vlade Janše lanskega julija. V času te vlade je potrebnih precej manj naporov županov, da občine pridejo do investicij. Tudi v Ribnici se obnavljajo ceste, dograjujejo šolski in športni objekti, izvaja komunalna ureditev … Upam, da bodo take razmere trajale čim dlje.

Vida Kocjan