Miro Cerar, Marijan Pavčnik in Matej Accetto so profesorski sodelavci na Pravni fakulteti v Ljubljani in so bili nekoč del iste katedre. Zdaj je Cerar predsednik vlade, Pavčnik in Accetto pa sta ustavna sodnika, ki sodita večinoma etatistično, v prid države in ne posameznikov, ki se jim godijo krivice.
Z zadnjo sestavo ustavnega sodišča se je popolnoma uresničila napoved poslanke in sodnice SMC Jasne Murgel, ki je že v začetku mandata brezsramno izjavila, da bodo “menjali sodnike US”. Njeno namero je takrat ostro obsodil celo nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, ki pripada trdi levici, in je izpostavil, da izbira sodnikov po kriteriju politične pripadnosti ni higienična.
Čeprav ustava izrecno določa, da je ustavno sodišče samostojen in neodvisen organ v razmerju do drugih vej oblasti, in čeprav imamo na vrhu vlade profesorja s Pravne fakultete v Ljubljani, ki bi mu morala ta ustavna načela predstavljati svetinjo, je za ustavna sodnika predlagal kar dva nekdanja sodelavca z nekdanje katedre za teorijo prava na ljubljanski Pravni fakulteti – Marijana Pavčnika in Mateja Accetta.
Cerar, Pavčnik in Accetto so prava družina, vendar vsak na svoji funkciji
Profesor in akademik Marijan Pavčnik na Pravni fakulteti velja za mentorja Mira Cerarja. Pri njem je aktualni premier magistriral in doktoriral, skupaj sta pred uveljavitvijo bolonjskega programa poučevala predmete pravoznanstvo in filozofija prava. Cerarjev naslednik na katedri je poleg docenta Aleša Novaka postal tudi pravnik Matej Accetto, ki je na fakulteti začel predavati, ko se je vrnil s študija iz tujine, pred tem pa je imel status mladega raziskovalca. Accetto sicer velja za Cerarjevega osebnega in družinskega prijatelja, s stranko SMC pa je sodeloval v predvolilni kampanji in zanjo tudi pripravljal politični program, s tem pa se je zanjo jasno opredelil, zato se opravičeno postavlja vprašanje o spolitiziranosti nove sestave ustavnega sodišča. S tem se povsem podre tudi mit o nepristranskih in od politike neodvisnih kandidatih, še posebej pa se podrejo vsa Cerarjeva govoričenja o strokovnosti in neodvisnosti sodišč, ki jih rad ponavlja pred javnostjo.
Mlade študente učijo to, kar sami dosledno kršijo
Kdor je obiskoval Cerarjeva, Pavčnikova in Accettova predavanja Uvoda v teorijo prava ali pravoznanstva, kot se je nekoč imenoval predmet, ki študentom prvega letnika Pravne fakultete podaja osnove celovite podobe prava kot družbenega pojava, sestavljenega iz vrednot, norm in odnosov, z vidika pravnih pojavov in procesov s pravno-filozofskega, pravno-teoretičnega in pravno-sociološkega vidika, zna povedati, da so prav oni predavali tudi teorijo razmerja zavor in ravnovesij med tremi vejami oblasti – izvršilne, sodne in zakonodajne. Vse tri veje oblasti morajo seveda biti kar se da neodvisne in strokovne, da lahko opravljajo funkcijo uravnoteženosti oblasti – tudi z vidika legitimnosti. Poleg tega pa morajo biti na najvišjih funkcijah le ljudje z najvišjo stopnjo integritete in z najkakovostnejšimi znanji. Da se je eden izmed profesorskih kolegov znašel na položaju predsednika vlade, ostala dva sodelavca pa na ustavnem sodišču, ki s svojimi odločbami vpliva na presojo ustavnosti in zakonitosti zakonov in drugih aktov, je dokaz, da je Orwellova Živalska farma postala resničnost.
Ustavni sodniki slabo argumentirajo svoje odločitve
Ustavna sodnika Pavčnik in Accetto spadata v tisto druščino sodnikov, ki večinsko potrjujejo formalistične in slabo argumentirane odločbe, ki pa so z vidika varstva človekovih pravic posameznikov sporne in etatistične, saj v prvi plan postavljajo državo, medtem ko se pravice posameznikov izgubijo v kolesju počasnega in neučinkovitega pravosodja. Na dogajanje na ustavnem sodišču je na prireditvi za najvplivnejšega pravnika Slovenije opozoril tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki se s svojimi odklonilnimi ločenimi mnenji bojuje z mlini na veter. Takrat je dejal, da ustavno sodišče ni dovolj razvito, da bi lahko “diskurz in argumentacija tekla v najpolnejši meri”. Po njegovem bi to moralo predstavljati forum za najtemeljitejšo in najbolj poglobljeno argumentacijo. Razkril je, da je precej temeljitejša argumentacija na številnih seminarjih, ki jih je obiskal. Sodišča bi lahko po Jakličevem mnenju odločala bolj informirano, prepričan je tudi, da bo v prihodnosti prišlo do zviševanja ravni argumentacije, ob tem pa je izpostavil, da pomemben instrument predstavljajo prav ločena mnenja.
Peter Truden