Pričanje zakoncev Janeza in Jožefe Javornik v oddaji Pričevalci o medvojnem in povojnem dogajanju v okolici gradu Boštanj je razkrilo, kaj se je tedaj dejansko dogajalo. Brez pomislekov sta pogumno razkrila naravo partizanov in poudarila, da po okupaciji aprila 1941 niso bili italijanski vojaki tisti, ki so bili nasilni, ampak partizani, saj so začeli z izvajanjem okrutnih umorov tamkajšnjih domačinov. Glede na to, da je bil častni meščan Ljubljane Franc Sever – Franta takrat partizan v bližnji okolici, ga je Janez javno povprašal, če kaj ve o pomoru celotne Jakopinove družine oziroma ali je bil zraven?
Janezov oče, ki je bil sprva zaposlen kot uslužbenec v okolici gradu Boštanj, se je po besedah pričevalca sprva navduševal nad komunističnim sistemom v veri, da naj bi ta prinašal svobodo in blagostanje. Po vojni pa ga je udarila realnost. Ugotovil je namreč, da so mu vseskozi lagali, zaradi česar je bil razočaran.
Partizani izvajali okrutne umore
Po besedah zakoncev Javornik je po okupaciji aprila 1941 zavladalo zatišje, saj italijanski vojaki do domačinov niso bili nasilni. Kar pa žal ni mogoče reči za partizane, katerih “dobroto” jugonostalgiki tako povzdigujejo v nebo. Ko so se partizani pojavili, so začeli z izvajanjem okrutnih umorov domačinov. Med prvimi tarčami so se znašli primorski emigranti iz okolice. Med drugim so umorili Debernardija, aprila 1942 pa so se spravili kar nad celotno Jakopinovo družino. Poleg mame in očeta so umorili še štiri otroke. Očitno jim ni bilo mar, da je najmlajši član družine štel komaj 6 let.
Pogumno pričevanje zakoncev Javornik je prava učna ura za vse, ki želijo vedeti in razumeti kaj se je dogajalo med vojno..kako so zločinci in lažnivci prišli do 'korita', kjer so še vedno..https://t.co/vysfaF4njz
— Jože Možina (@JozeMozina) November 6, 2019
Pričevalec Janez je izpostavil, da ima še danes v glavi prizor, kako je kri iz hiše Jakopinove družine tekla na cesto. “To me je zaznamovalo za celo življenje,” je izpostavil. Glede na to, da se je tedaj v okolici Grosuplja nahajala le peščica partizanov v dveh skupinah, je pričevalec Janez javno povprašal domačina Franto, kaj ve o pomoru, “kdo je poklal te ljudi, šest-, osem-, deset., dvanajstletne otroke? In ta gospod je zdaj častni meščan Ljubljane”, ne more verjeti Janez. “Ali je bil zraven oziroma če ni bil, kako je lahko bil v taki druščini, ki je to počela? Ubitih je bilo še več ljudi, med njimi mlado dekle, streljali pa so tudi na boštanjskega barona, ki je potem zapustil grad in se umaknil v Avstrijo,” je izpostavil po poročanju Časnika.
Na Ilovi Gori so se partizani brezglavo razbežali
V Pričevalcih je bilo mogoče tudi slišati, da so partizani ob razpadu Italije napadli boštanjsko postojanko in požgali grad. France, starejši Janezov brat, je odšel v partizane, kjer ga je najbolj zaznamovalo to, da je moral pred strelni vod peljati svoje tri sošolce, ker naj bi ti po besedah partizanskega vodstva dezertirali. Brat je ob spopadu med partizani in Nemci na Ilovi Gori pribežal domov in zatrdil, da je prišlo do razpada vodstva, zaradi česar so se vsi brezglavo razbežali. Nato je odšel med domobrance, po vojni pa je klavrno končal življenje nekje v Tržiču. Janez je med drugim povedal, da se še danes spomni, kako so po vojni proti Kočevskemu Rogu vozili vlaki z 10-15 vagoni, napolnjenimi z domobranskimi ujetniki. Prišlo je tudi do umora skupine domobranskih ujetnikov, ki so bili izpuščeni domov. Po besedah Janezove žene Jožefe so se med vojno ljudje bali partizanov, ki so pogosto hodili na njihov dom in od njih zahtevali živež.
Sicer pa je sam Franta tisti, ki je v svojih spominih razkril, kakšen je bil povojni sodni standard. Povedal je, da so ga konec maja 1945 poklicali v obveščevalni oddelek armade. “Dobil sem nalogo, da grem v Celje, v štab enote KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije), kjer je bil nameščen eden od polkov. Tam naj bi bili ujeti domobranci z Dolenjske, ki so jih Angleži vrnili nazaj v Jugoslavijo. Izmed njih naj bi izločil tiste, ki so bili nedolžni oziroma prisiljeni v sodelovanje z okupatorjem, in mladoletne.” Povedal je, da mu je bila izročena mapa z listinami podatkov o vseh tistih, ki so bili v taborišču. Iz spominov je razvidno priznanje, da sta za uvrstitev na seznam zadoščala zgolj prekršek ali krivda zaradi sorodnikov.
Čeprav sta zakonca na lastni koži doživela travmatično obdobje, sta se poročila in ustvarila družino. Še vedno pa je pri njiju še kako živ spomin na preteklost, ki je polna prelivanja krvi. Če komu ni poznano, kaj je komunizem, kako se je pričela krvava revolucija na slovenskih tleh, kaj so vzroki in posledice ter kakšni so bili nameni Komunistične partije Slovenije s partizanstvom, si mora nedvomno ogledati tokratne Pričevalce. Glede na to, da je Franta soodgovoren za najhujši vojni zločin vseh časov na slovenskih tleh, bi bilo prav, da se pokesa in odgovori na vprašanje, ki ga je nanj javno naslovil pričevalec Janez.
Hana Murn