Moralna avtoriteta in teolog dr. Ivan Štuhec se je oglasil ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu, ko je takratni komunistični blok Evrope prestopil v demokratične parlamentarne sisteme. Vendar Štuhec ob tem kritično razmišlja, da je Slovenija kljub navideznemu preskoku v demokracijo še vedno država starih vzorcev, ter ugotavlja, da spremljamo samo boje znotraj “globoke” države. Državo pa vodijo falirani študentje in podpovprečni šlosarji, ki so za oblast pripravljeni narediti vse, kar jim pride pod roke.
Dr. Ivan Štuhec predstavlja moralno avtoriteto v slovenski družbi. Glede na današnje stanje v Sloveniji je, milo rečeno, zgrožen. Pojavljajo se stari vzorci oblasti v novi preobleki, ki že od leta 2008 skrbijo, da na oblast ne pride politika Janeza Janše. Ob tem opazuje, da se je v zadnjih 30 letih dogajal notranji frakcijski boj med predstavniki “globoke” države. “To, čemur smo priče, je samo njihov notranji frakcijski boj za čim večji delež davkoplačevalskega denarja. Dokler bodo davkoplačevalci to dopuščali, tako dolgo se bo ta oligarhija napihovala. Posledično to pomeni, da se demokratični sitem te države postopoma razgrajuje in da vse bolj drsimo, po mehki poti, nazaj tja, od koder smo pred tridesetimi leti odšli: v državo, ki je popolnoma skorumpirana, ki jo vodijo podpovprečni šlosarji in falirani študentje, ki je brez zunanjepolitične orientacije in lastne identitete, ki se za ceno ohranjanja oblasti poslužuje vsega, kar ji pride pod roke.”
Po mnenju Ivana Štuheca smo priča takšnim in drugačnim utopijam slovenske oblasti. Izpostavlja najnovejše afere – od Sove in ustavnega sodišča do najnovejšega “blitzkriega” na državnem Petrolu. Oblasti Marjana Šarca pa je dokončno odklenkalo. “To, kar gledamo, je staro toliko kot bivša komunistična Jugoslavija in slovenska republika skupaj, torej skoraj 75 let. Cilj komunistične revolucije je bil popoln prevzem oblasti brez najmanjše pripravljenosti, da se jo deli s komerkoli. Cilj demokratičnih držav pa je, da država deluje na principu menjave in delitve oblasti, kajti samo tako se lahko izogne monopolom in totalitarnim težnjam.” Ivan Štuhec se spominja časov ob slovenski osamosvojitvi glede sestopa starih sil kontinuitete in z novimi demokratičnimi silami. A zgodila se je prevara stare oblasti. Nadeli so si nove demokratične in liberalne politične obraze, v ozadju pa še naprej delovali po principu svojega totalitarnega režima.
Bipolarna delitev oblasti kot normalen odgovor delovanje države
Edino rešitev normalnega delovanja države opazi v bipolarni delitvi oblasti. Ivan Štuhec tako navaja tri primere delovanja države. Položaj slovenske družbe predstavi na primerih slovenske nacionalne televizije, šolskega sistema in strokovnih služb na ministrstvih. “Nacionalni mediji bi morali imeti kombinirano vodstvo. Če je direktor RTVS iz levega bazena, je programski direktor iz desnega bazena in obratno. Šolski sistem po celotni vertikali postaviti finančno na vavčerje, ki jih uporabniki po svoji izbiri dajo ustanovi, ki ji zaupajo. Za ves učiteljski in profesorski kader uvesti licenco, ki je ne podeljuje ministrstvo, ampak zavod za šolstvo kot strokovni organ, s predpostavko, da bi to tudi bil. V vseh državnih podsistemih, še najbolj na ministrstvih, bi bilo treba jasno definirati, katere službe so politične in katere strokovne. Državni uradniki bi morali narediti poseben državniški izpit, ki bi zahteval poznavanje prava in etične profesionalne kriterije vedenja in delovanja,” je v kritični kolumni za Časnik.si omenil Ivan Štuhec.
Upravljanje globoke države spominja na oligarhijo aktualne oblasti
Kritičen je tudi do upravljanja države in vzpostavitve demokratičnih standardov. Kot primer dobre prakse je izpostavil Zorana Thalerja glede njegovega korupcijskega primera v Evropskem parlamentu. Tudi organizacija političnih oblasti bi morala stremeti k dialogu in dogovoru v vseh ključnih državnih podsistemih in vodstvenih položajih. Vendar Slovenija veliko bolj spominja na oligarhijo kot na normalno evropsko demokratično državo. “Glede na to, da smo mala država, je oligarhizacija, ki smo ji priče v zadnjih dveh desetletjih, beg od normalne demokratične države. Hkrati pa je to tudi pokazatelj notranje nesposobnosti, da lastno državo upravljamo po principu delitve oblasti in po principu kvalitete kadra. Država bi postopoma postala naša – od državljanov, in politika ter celotni državni aparat bi služila ljudem, in ne obratno,” zaključuje moralna avtoriteta Ivan Štuhec.
Luka Perš