Položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih je boljši od Francije, Belgije, Irske, Španije, Italije in številnih drugih držav, razkrivajo podatki uglednega Bloomberga. Pribitek slovenske desetletne obveznice, ki za primerljivo nemško zaostaja za 0,34 odstotne točke, je namreč najmanjši po decembru leta 2017, ko je kratek čas znašal le 0,3 odstotne točk.
Potem ko smo bili priča obdobju nizkih obrestnih mer, se je marsikdo pričel spraševati o tem, ali se temu trendu obeta konec. Dandanes lahko opazimo, da so se zahtevane donosnosti obveznic znašle na ravneh, kjer te niso bile že kar nekaj mesecev. Enako velja tudi za slovenske državne obveznice. Vlagatelji so za slovenske dolžniške vrednostne papirje, ki zapadejo čez 10 let, pripravljeni sprejeti obrestno mero –0,15 odstotka, navajajo Finance, kar je najmanj po januarju. Vendarle pa očitno vlagatelji nimajo težav sprejeti nižje obrestne mere kot pred letom in pol.
Podatki o zahtevani donosnosti državnih obveznic v evrskem območju (v odstotkih), razvidni iz grafa, razkrivajo, da je slovenska desetletna obveznica bolj donosna od slovaške, belgijske, francoske, irske, latvijske, litvanske, portugalske, španske, grške in italijanske. Zaostaja le za nemško, nizozemsko, avstrijsko in finsko. Pribitek slovenske desetletne obveznice nedvomno kaže na ugodno gibanje, saj ta za primerljivo nemško zaostaja le za 0,34 odstotne točke. Pribitek je primerljivo gledano najmanjši po decembru leta 2017, ko je kratek čas znašal le 0,3 odstotne točke.
Vir: Twitter
Zmožnost odplačevanja posojil je relativno boljša kot v marsikateri drugi državi
Upravitelj v družbi Generali Investments Primož Cencelj, sicer nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016 in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019) poudarja, da je treba na trenutno zahtevano donosnost slovenskih državnih obveznic gledati v kontekstu primerljivih držav. Po Cencljevih besedah bonitetne ocene ne povedo vsega. “V trenutni krizi smo se znašli vsi, vse države pa iz nje ne bodo izstopile enako. Glede na težave, s katerimi so se spoprijemale nekatere države na evrskem območju, je bilo v Sloveniji še razmeroma v redu.”
Šok v državi ni bil tako izrazit na račun sestave slovenskega gospodarstva, je pojasnil Cencelj in še dodal, da je mogoče videti, da se v državi glavna tveganja niso povišala, makroekonomska slika je relativno dobra, zmožnost odplačevanja posojil pa je relativno boljša kot marsikje drugje.
Slovenska zakladnica doživlja obdobje debelih krav
Nemški upravljavec sklada Capitulum Asset Management Lutz Röhmeyer, ki je slovenske državne obveznice kupoval v času visokih zahtevanih donosnosti, je v pogovoru za Finance pojasnil, da se je treba zavedati, da na gibanja zahtevane donosnosti nič ne vpliva toliko kot centralna banka in njeni nakupi obveznic. Programi nakupov obveznic so po Röhmeyerjevih besedah tako veliki, da se kreditno tveganje sploh ne izraža več v cenah nekaterih obveznic. Pravi, da je razvidno, da Evropska centralna banka ECB bolj posega po slovenskih obveznicah daljše ročnosti kot pa drugje. “Ko se torej ECB pri izvajanju operacij denarne politike osredotoča na obveznice daljše ročnosti, to znižuje donosnost slovenskih državnih obveznic do ravni, ki ne izražajo več tveganja.”
ECB vsak mesec odkupi na milijarde državnih obveznic, kar po Cencljevih besedah povečuje povpraševanje po naših državnih dolžniških vrednostnih papirjih. “Slovenija v zadnjem času ni imela večjih pretresov, tako da ostaja zanimiva za institucionalne vlagatelje. Navzočnost centralne banke pa, sploh upoštevajoč redkost vrednostnih papirjev na trgu, potiska zahtevano donosnost nižje, kot če teh ukrepov ne bi bilo,” pojasnjuje Cencelj in sklene, da “slovenska zakladnica doživlja obdobje debelih krav”.