Pred leti sta Adam Savage in Jamie Hyneman, legendarna televizijska voditelja v oddaji Razbijalca mitov (MythBusters), poskusila po islamskem “receptu” izdelati raketo. Posnemala sta dogodek izpred 300 let, ko naj bi nek Lagari Hasan Čelebi “poletel” v vesolje. Ugotovila sta, da je “raketni let” Hasana zgolj mit. Muslimani namreč verjamejo, da so bili prav oni tisti, ki so prvi izstrelili raketo, s katero je poletel človek. In to pred Rusi in Američani.
Resnica je, da je v Turčiji v 17. stoletju res živel nek Lagari Hasan Čelebi, ki je naokoli pohajkoval s svojim slavnejšim bratom Evlijem, potopiscem. Ta je zapisal, da se je njegov brat Hasan ob rojstvu hčerke sultana Murada IV. v Istanbulu s pomočjo smodnika izstrelil v zrak in strmoglavil v Bospor. To je zgodba človeka, ki je bil tako drzen, da je prvi poletel z raketo, samozavestno pravi razstava 1001 izum, ki je pred tremi leti gostovala tudi v Ljubljani. Izuma rakete s človeško posadko ni opisal nihče drug več, kot samo Evlija.
Da je pravzaprav islam začetek vsega, je razbrati tudi s portala Islam.si. Takole je zapisano v prispevku z naslovom Kaj so muslimani doprinesli človeštvu: “Islam je blagoslov ne samo za muslimane, temveč za celo človeštvo. Samo tisti, ki ne poznajo zasluge islama, in tisti, ki ga sovražijo, lahko rečejo, da islam ni prinesel nikakršnega dobra človeštvu. Če pogledamo skozi zgodovino, želeč spoznati, kaj vse je islam prinesel današnjemu človeku, bomo presenečeni nad številom odkritij v različnih znanstvenih vejah.” (TUKAJ)
Seveda nihče ne trdi, da islamska civilizacija ni pripomogla k napredku človeštva, vendar ne v taki meri in obsegu, kot skuša ljudi prepričati islam. Saj veste, v nekdanji Sovjetski zvezi so imeli nekega Popova. Nihče ni vedel, kdo in od kod je, toda za potrebe socialistične propagande je bil izumitelj prav vsega – od šivalnega stroja in zadrge do telefona in vlaka. Podobno je z islamom: industrijske revolucije in drugih tehnoloških dosežkov, kakršne poznamo danes, naj namreč ne bi bilo brez Alahovih sinov.
Da bi v to prepričali svet, so z velikimi donacijami arabskih šejkov ter s propagandno mašinerijo Unesca in National Geographica pripravili potujočo razstavo 1001 izum. Zasnovali so jo muslimanski profesorji v Manchestru v Veliki Britaniji. Od leta 2010 potuje po svetu, ustavila se je tudi v Ljubljani, kjer je raz stavo odprl takratni premier Miro Cerar. Ta razstava skuša obiskovalca prepričati, da letala nista izumila brata Wright, ampak nek Abbas ibn Firnas, ki naj bi v 9. stoletju skočil z minareta Velike mošeje v Cordobi, ter da gre zasluga za fotoaparat na mobilnikih Ibnu al-Haythama.
Poglejmo, kaj pravi islam in kakšna so dejstva. Islam trdi, da je matematik in astronom Ibn al-Haytham izumil fotoaparat oziroma predhodnika fotoaparata, in sicer tako, da je v 10. stoletju odkril delovanje človeški oči in razvil tako imenovano camero obscuro. V osnovi gre za škatlo, ki je v notranjosti temna, skozi majhno luknjico pa vanjo prodirajo svetlobni žarki. Na njeni zadnji steni nastane obrnjena slika. Seveda Al Jazari ne pove, da so delovanje oči preučevali že stari Grki in da je princip camere obscure opisal že kitajski filozof Mozi v 5. stoletju pred našim štetjem, a omenjena razstava s spretno uporabo jezika (“njegove idejo so pripeljale do izuma fotografskega aparata”, “položil temelje”) ustvari vtis, da je al-Haytham najbolj zaslužen za fotoaparat na mobilniku.
Za Abbasa ibn Firnasa, ki ga prikazujejo z nekakšnimi lesenimi krili, trdijo, da si je “drznil /…/ sanjati o letenju pred bratoma Wright”. Firnas je seveda res živel v 9. stoletju. Tisto, kar zamolčijo, je, da je njegov poskus leta opisal šele maroški kronist Ahmed Mohamed al-Maqqari konec 16. stoletja in da so podobne poskuse izvajali že Kitajci v 6. stoletju.
Islam si prisvaja zasluge tudi za prve zdravniške operacije in trdi, da medicinske pripomočke Al-Zahrawija, zdravnika in kirurga iz 10. stoletja, sodobni “kirurgi uporabljajo še danes”. Kar je s spretnim mešanjem mitov in dejstev ponovno zavajanje. Arheologi so leta 1887 v italijanskih Pompejih, ki jih je leta 79 uničil piroklastični tok ognjenika Vezuv, odkrili dobro ohranjen kirurški pribor, medicinske pripomočke pa je v 5. stoletju pred našim štetjem uporabljal že Hipokrat. Skratka, nič tako revolucionarno novega. Poleg tega sta slavna muslimanska zdravnika (poleg Al-Zahrawija še Ibn Sina) znanje črpala iz številnih antičnih besedil, ki so bila v 6. stoletju prevedena v arabščino.
Tudi GPS, navigacijsko napravo, naj bi izumil islam. Takrat so jo imenovali astrolab. “Ti kažejo nebo in zvezde na ploščici. /…/ Recimo, da je to naprava za računanje in merjenje časa. /…/ Danes imate uro, kompas ali GPS,” pravi razstava 1001 izum. Te trditve spet ne držijo. Podrobno je astrolabe opisal Teon iz Aleksandrije (3. stoletje pred našim štetjem), za svoja astronomska opazovanja jih je uporabljal Klavdij Ptolomej, o njih je razpravo v 6. stoletju napisal Janez Filopon, krščanski učenjak grškega rodu. Povedano drugače. Astrolabi (oziroma GPS naprave) so bili v uporabi že tisočletje prej, preden jih je »izumil« islam.
Al Jazari, ki ga muslimani opevajo kot genija mehanike, naj bi bil začetnik industrijske revolucije. Izdelal je avtomatizirano slonovo uro tako, da je uporabil tehnologije prejšnjih civilizacij, zasnoval vodno črpalko, njegov najgenialnejši izum pa naj bi bil mehanični sistem ročice in povezovalnega droga, ki krožno gibanje pretvarja v linearno. Povedano drugače. Brez Al Jazarija bi danes v zahodni Evropi še vedno jahali konje in se prevažali na volovskih vpregah, čudno je le, da so muslimani kasneje razjahali kamele kot Angleži konje ter začeli potovali z vlakom. Toda tako gred so poznali že Kitajci v času dinastije Han.
Muslimani igrajo spretno besedno igro, kjer se anekdote, miti in fikcija mešajo z dejstvi. Ustvarja se vtis, da so izumili prav vse, čeprav sem in tja priznajo, da je islam marsikaj povzel od Kitajcev, Indijcev, Rimljanov in Grkov. Denimo desetiški sistem. Ničlo so izumili Indijci, ne muslimani, na omenjeni razstavi pa, kjer je govor o številkah, poleg postavijo sodoben kalkulator – logičen zaključek nekritičnega obiskovalca (običajno otroka) je, da brez matematike Alahovih sinov in hčera ne bi bilo računalnikov.
Bili naj bi tudi začetniki kemične industrije s prvo klasifikacijo in organiziranim znanjem o snoveh ter njihovih lastnostih. Če bi teza o “klasifikaciji snovi” držala, potem bi moral biti prvi kemik Aristotel, ki je klasificiral zemljo, vodo, zrak in ogenj. Toda ustvarjalci razstave se ne dajo. Na plano povlečejo destilacijo, parfume, islam naj bi razvil keramične ploščice, barve za lase in vodoodporne lake. Seveda je destilacija proces, ki je obstajal že skoraj tri tisočletja pred Koranom, čas zlate dobe islama, kot imenujejo tisočletno obdobje, ko naj bi bil v Evropi “temačni srednji vek”, pa nima nikakršne povezave s sodobno kemično industrijo. Če bi jo imel, bi morali za prve kemike razglasiti Babilonce in Mezopotamce.
Tudi trditev, da je zgodnja muslimanska civilizacija pripomogla k razmahu pridelovanja hrane, je precej za lase privlečena. Kot dokaz namreč navajajo gradnjo navpičnih golobnjakov, da so pridobili potrebno gnojilo. To, da so živalski iztrebki dobro gnojilo, ve človek že od takrat, ko se je začel ukvarjati z živinorejo. To pa je tisočletja nazaj in mu res ni bilo treba čakati na muslimanske golobnjake. Enako je precej hvalisav namig, da je islam imel prve ekologe, da so se zavedali onesnaževanja okolja, zato so v “muslimanski civilizaciji izkoriščali čisto energijo vetra in vode”. Dokaz? Ni problema. Hiše z jaški, s katerimi so prezračevali in hladili prostore. In te hiše naj bi bile tudi prve varčne hiše na svetu. Ni, da ni, kar ne bi odkrili in izumili muslimani ter tako obogatili Evropo. Fizik Ibn al-Hajtam je celo “pripravil podlago” za delo Leonarda da Vincija, čeprav ni nikakršnih jasnih dokazov, da bi se da Vinci kadarkoli srečal, recimo, z zapiski o Firnasovem letu. Ali kakšnim drugim izumom, ki bi bil dokazano muslimanski. Toda ker je da Vinci (med drugimi evropskimi umi) kot velik genij nekako štrlel iz tega obdobja, ki naj bi ga z znanostjo obvladoval islam, je bila pred nekako petnajstimi leti v javnost dana (hipo)teza, da je bil pravzaprav musliman. To je bilo ravno v času, ko je profesor Salim Al-Hassani snoval razstavo 1001 izum.
Ob vsem tem je čudno le, da se “tisočletje prevladujoča civilizacija” ni razvila v industrijsko velesilo.