Zmago Jelinčič je doživel uradni pregon državnega organa zaradi nošenja vojaške jakne v prostorih Državnega zbora. Inšpektorat za obrambo mu očita, da je s svojim nastopom kršil 2. člena Uredbe o oznakah v Slovenski vojski in 41. člen Zakona o obrambi. “Pri ravnanju poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega ne gre za kaznivo dejanje “lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo” ali za prekršek po Zakonu o obrambi,” meni pravni strokovnjak dr. Jurij Toplak.
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti je 28. januarja 2020 med sejo državnega zbora na govorniškem odru pojavil v vojaški vetrovki. Takratna vladna koalicija je skočila v zrak, kar je že nakazovalo, da bodo proti Jelinčiču sproženi ustrezni postopki s strani države. “Kot informacijo pa sporočam še to, da je bila uniforma, ki sem jo nosil v Državnem zboru ob svoji razpravi, izvezeta iz redne uporabe že novembra 2019,” pa sporoča Jelinčič vodji Inšpektorata za obrambo Romanu Zupanecu, ki ga je imenovala Šarčeva vlada 10. januarja 2019. Inšpektorat za obrambo pa se je izkazal tudi za trdi birokratski aparat levih političnih struj, o čem smo v našem mediju že pisali.
Po mnenju Jelinčiča so ovaditelji z ovadbo dokazali, da ne poznajo Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah, sodb najvišjih sodišč evropskih demokracij, žal pa ne znajo niti tolmačiti slovenskih zakonov, nam v svoji izjavi zaupa še Jelinčič. Tako smo v letu 2017 pisali, da je IRSO je organ v sestavi Ministrstva za obrambo RS (MORS), ker naj bi deloval neodvisno in korektno. Ta neodvisnost se je končala s prihodom Zorana Klemenčiča na mesto vodje IRSO, za kar je poskrbel Uroš Krek, takrat nekaj časa državni sekretar na MORS. Nekdanji direktor Sove Klemenčič je inšpektorat vodil dokaj po svoje, predvsem pa je bil cilj stalno “nagajanje” SV, vendar pa stanje takrat ni bilo alarmantno, saj je Klemenčič ohranil vsaj minimalno profesionalnost.
Pravni strokovnjak Jurij Toplak opozarja na svobodo izražanja in svobodno podajanje mnenj
Na stran poslanca pa je s pravnim mnenjem stopil pravni strokovnjak dr. Jurij Toplak. Med drugim izpostavlja, da je šlo pri ravnanju prvaka SNS za svobodo izražanja, ki ga zagotavlja 39. člen Ustave RS. Poslanec pa lahko v parlamentu uporablja uniformo z namenom izražanja sporočila ali idej. Poslanca pa ščitijo tudi primeri igralcev in glasbenikov, ki so ob tem, da so širili umetniško sporočilo z oblečeno uniformo. Toplak hkrati opozarja, da bi morala biti pri elementu kaznivega dejanja, kumulativno izpolnjena vsaj dva pogoja: element koristi in prizadejanje škode. Inšpektorat za obrambo očita Jelinčiču, da je dajal videz uradne osebe zaposlene v Slovenski vojski. Temu ostro nasprotuje Toplak, ki zapiše, da nihče ni bil zaveden, da bi šlo za predstavnika vojske, ki govori v imenu vojske.
V nadaljevanju zapiše, da bi moral poslanec državnega zbora ob očitanem kaznivem dejanju pridobiti korist ali prizadejati škodo ter lažno izdajanje za vojaško osebo ali neupravičeno nošnjo znamenja uradne ali vojaške osebe. “Pri konkretnem ravnanju ni bil prisoten niti takšen namen, niti se ni lažno izdajal za vojaško osebo, saj je jasno, da je šlo za nastop poslanca. Pri podajanju sporočila, za kar pri nastopu poslanca vedno gre, obleka, ki je del sporočila, ne more biti neupravičena,” še meni profesor Pravne fakultete v Mariboru.
Luka Perš