Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme 11. in 12. decembra 2017, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek.
Poslanec SDS je v uvodu opozoril na nedavno ujmo, ki je v ponedeljek in torek prizadela Gorenjsko (občine Preddvor, Jezersko in Bohinj), Koroško ter del Kočevskega. “Obseg škode po tej hudi ujmi je tolikšen, da v nekaterih delih po besedah tistih, ki se s tem ukvarjajo, celo presega naravno nesrečo žledoloma, ki je Slovenijo prizadel pred leti,” je povedal poslanec Branko Grims in dejal, da je prava pomoč tista, ki pride hitro in ki pride takoj, “zato predlagamo, da se po nujnem postopku sprejme predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme.”
V nadaljevanju je poslanec Grims govoril o glavnih rešitvah, ki naj bi jih predvideval novi zakon. “Predlagamo, da se v proračunu zagotovi dodatna namenska sredstva in da se kot vir, poleg proračuna Republike Slovenije, uporabi tudi solidarnostni sklad EU.” Ob tem Grims meni, da je glede na obseg ujme in glede na prve, neuradne ocene, ki presegajo 100-milijonsko številko, takšen poseg utemeljen in bi tudi EU glede na svoja pravila zelo verjetno sredstva sprostila, država Slovenija pa mora posredovati ustrezno prošnjo. “Kot vir lahko poleg tega sklada uporabimo tudi tista proračunska sredstva, ki so deloma v rezervi,” meni mag. Grims in dodaja, da ker ocene o celotni škodi še niso opravljene, “predlagamo, da vlada to stori skladno z veljavnimi predpisi in zagotovi sredstva, obseg in način ter dinamiko sredstev.” “Ker pa je jasno, da gre za sorazmerno velika sredstva, ki se jih bo potrebovalo, saj je, na primer, na infrastrukturi treba opraviti večje posege, je očitno, da se vsega ne bo dalo zagotoviti v proračunu za naslednje leto, zato naj se zagotovi sredstva s spremembo proračuna za leto 2018, obenem pa naj se ustrezno prilagodi proračun za leto 2019.”
Mag. Branko Grims je še dejal, da je skladno s predlogom zakona SDS treba opraviti pregled, vrsto in obseg potrebne obnove na železniški in cestni infrastrukturi, zelo prizadeti so bili električni daljnovodi, ki so uničeni, zato bo treba zagotoviti začasne rešitve, nato pa popolno obnovo in morda tudi prestavitev daljnovodov na druge trase, potrebno bo oceniti višino sredstev, namenjeno posameznikom za odpravo škode in določiti seznam upravičencev ter postopek podelitve sredstev. “Po našem predlogu bi vlada v 30 dneh po uveljavitvi predloga zakona odločila o vseh teh vprašanjih in o uporabi sredstev na podlagi pripravljenega programa sanacije,” je dejal Grims.
Zakon predvideva olajšavo pri katastrskem dohodku
Zakon naj bi predvideval tudi olajšavo pri katastrskem dohodku. “Na nekaterih predelih je veter podrl izjemno veliko količino dreves, kjer bo treba mnogo let, da se gozd obnovi, zato naj se na teh zemljiščih zniža katastrski dohodek za 50 %. Menimo, da je takšen predlog več kot utemeljen. Podobne rešitve so bile že uveljavljene v preteklih ujmah, torej ne predlagamo nekaj, kar bi bistveno odstopalo od doslej uveljavljenih načinov in našega pravnega reda,” je dejal poslanec SDS.
“Za občine, ki so bile najhuje prizadete in potrebujejo prioritetno sanacijo, naj se zagotovijo dodatna sredstva za financiranje investicij v lokalno javno infrastrukturo, in sicer za odpravo posledic vremenske ujme. Država naj prednostno uredi, kar je v njeni pristojnosti, občinam pa naj zagotovi dodatna sredstva,” je naslednjo rešitev iz zakona predlagal Branko Grims.
Urejanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, preventivni pregledi in dodatno pokojninsko zavarovanje
Dejal je še, da je skrajni čas, da se soočimo tudi s tem, kdo je najbolj izpostavljen pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in daje svoje zdravje, tudi življenje. “To so gasilci. Ker se ni dalo zagotoviti zadostnih dodatnih sredstev za ureditev nekaterih temeljnih stvari, ki jih v primerljivih državah že davno poznajo, predlagamo, da se zagotovijo tudi konkretne rešitve za gasilce, in sicer, da se doda ustrezna sredstva za stimulacijo delodajalcev za zaposlovanje gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in imajo davčne olajšave. Predlagamo tudi, da se zagotavlja sredstva za zavarovanje operativnih gasilcev, zagotavlja naj se tudi sredstva za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev, kar bi moralo biti samoumevno, a tega doslej ni bilo. Država pa naj prostovoljnim operativnim gasilcem zagotovi financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja javne gasilske službe tudi dodatno pokojninsko zavarovanje,” je rešitve, ki bi zagotovo olajšale delo gasilcev, predstavil mag. Branko Grims. Pri tem je dejal, da takšno ureditev za gasilce v primerljivih državah že poznajo, “vendar doslej za takšne predloge ni bilo posluha. Upamo, da bo tokrat drugače.”
Po Grimsovih besedah bi se država tudi tako oddolžila gasilcem. “Vse to bi država zlahka uredila, ne zahteva se velikih sredstev, gre pa za simbolno gesto, da se gasilcem da priznanje in ustrezno ovrednoti to, kar gasilci delajo, to je, da nesebično pomagajo v stiski.”
I. Š.