Poslanka Jerca Korče iz vrst LMŠ se je vnovič oglasila po kratko trajajočem molku, v katerega se je zavila potem, ko je tudi črno na belem postalo jasno, da se je grdo zlagala, kako naj bi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša na seji Knovsa grozil kar s “padanjem glav”. Očitno pa je lekcija iz laganja ni izučila, saj se je vnovič oglasila z lažjo; zatrdila je, da naj bi vlada Marjana Šarca zagnala kopico ukrepov za reševanje zavožene stanovanjske politike.
V objavi na družabnem omrežju Twitter je Korčetova zapisala: “Vlada zagnala kopico ukrepov za reševanje zavožene stanovanjske politike. Na drugi strani Banka Slovenije potolkla vse, ki sploh imajo (že tako marsikomu težko dosegljive) pogoje za odobritev kredita. Brez razmisleka o širših družbenih in ekonomskih učinkih takih potez.”
Glede na to, da se je edino stranka SDS je intenzivno angažirala na področju reševanja stanovanjske problematike, so pripombe o tem, kako naj bi vlada Marjana Šarca naredila ogromno na področju reševanja zavožene stanovanjske politike, popolnoma neokusne. Stranka SDS je namreč že v mandatu vlade Mira Cerarja kar dvakrat vložila predlog zakona o reševanju stanovanjske problematike mladih, s čimer je opozorila na perečo temo v naši državi.
Med najbolj aktivnimi v stranki SDS
V SDS so glede problematike izpostavili, da ima Slovenija v lasti kar nekaj praznih stanovanj. V zakonu, ki so ga vložili, so se dotaknili stanovanj, ki so v neposredni lasti države preko ministrstev, in pri tem predlagali, da se ta prazna stanovanja, ki so primerna za vselitev ali takojšnje bivanje oziroma zanje ni potrebna adaptacija, prenese na posebni sklad Stanovanjskega sklada RS, nato pa se pripravi razpis, preko katerega bi se ta stanovanja namenilo mladim in mladim družinam do 35. leta starosti. Vse najemnine, ki bi jih najemniki plačevali, pa bi se po petih letih, če bi se odločili, da stanovanje postane trajno v njihovi lasti, štele v odkupno ceno. Na ta način bi se spodbudilo reševanje stanovanjske problematike mladih, mladi pa ne bi bili tako zelo odvisni od svojih staršev.
Tisti mladi do 35. leta starosti, ki bi kandidirali na razpisu stanovanjskega sklada, bi torej najeli prazna državna stanovanja po neprofitnih najemninah, prednost pa bi imeli mladi z otroki pa tudi tisti, ki so v slabšem socialnem položaju, pri čemer bi stanovanjski sklad preverjal te varovalke. Ni mogoče spregledati dejstva, da ima država s praznimi stanovanji tudi stroške, ki nanesejo glede na kvadraturo približno 250.000 oziroma 260.000 evrov, tako da bi se s predlogom zakona s strani SDS razbremenilo tudi državo.
Papir prenese marsikaj
Šarčeva vlada, ki je izrazito neaktivna na področju reševanja stanovanjske problematike, je sicer v svojo koalicijsko pogodbo zapisala, da naj bi bili mladi pomemben del družbe in naj bi predstavljali prihodnost naše družbe. “Prepoznavamo ključne ovire mladih v zmanjšani politični in družbeni participaciji, osamosvajanju in reševanju prvega stanovanjskega problema ter se zavedamo problema odhajanja mladih v tujino. Mladi morajo postati enakovreden sogovornik, pri čemer jih ne bomo le poslušali, ampak tudi slišali,” so zapisali in celo obljubili, da naj bi v času dveh mandatov, do leta 2026, zgradili 10 tisoč novih najemnih stanovanj.
Ker je več kot očitno, da so obljube Šarčeve vlade ostale le na papirju, so julija letos Mladinski svet Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije in Študentska organizacija Slovenije na vlado Marjana Šarca naslovili poziv, v katerem svarijo, da ostaja stanovanjska problematika nespremenjena. “Že v januarju smo vas pozvali, da med prioritete vlade uvrstite stanovanjsko politiko. Odziv na naš poziv je bil zgolj sestanek na ministrstvu za okolje in prostor, na katerem smo se ‘seznanili’ z delom ministrstva, ki smo ga že poznali.” Med drugim so v pozivu izpostavili, da bi bilo treba nameniti bistveno več proračunskih sredstev za reševanje stanovanjske problematike, in sicer tako za gradnje kot za druge spodbude, stanovanjskim skladom omogočiti večje zadolževanje za investicije in s tem povečati fond javnih stanovanj (še posebej neprofitnih najemniških stanovanj za mlade), graditi javne študentske domove, zapolniti prazna javna in zasebna stanovanja, na primer z obdavčitvijo praznih in davčno razbremenitvijo tistih v urejenem najemu, odkupom stanovanj, prenosom lastništva, ter ponovno uvesti ugodna posojila za mlade družine itd.
Dejstvo je, da položaj mladih nemogoč, saj si z lastnim delom ne morejo privoščiti niti najema majhnih stanovanj. Posledično se zaradi tega mladi ne morejo osamosvojiti in si ustvariti družine. Zato so nujno potrebne spremembe, a očitno tako kot v vladi Mira Cerarja tudi v vladi Marjana Šarca primanjkuje politične volje. Glede na to, da je na Šarčevi vladi odgovornost, da začne uspešno in sistematično reševati stanovanjsko problematiko, bi bilo prav, da bi prisluhnila opoziciji, ki že dolgo časa predlaga rešitve, in ukrepala. Takšen manever, kot si ga je vnovič privoščila poslanka Korčetova, je naravnost nesprejemljiv. Očitno je dobila dovoljenje predsednika stranke Marjana Šarca, da lahko spet spregovori, a kaj, ko je spet pihnila mimo.
Hana Murn