Po podatkih Statističnega urada RS je bila energetska revščina gospodinjstev lani 7,2-odstotna. V primerjavi z letom prej se je zvišala za 0,7 odstotne točke. Energetsko revnih je bilo približno 62.000 gospodinjstev, v njih je živelo okoli 102.000 prebivalcev Slovenije. Številke in dejstva so zaskrbljujoča, več kot očitno pa se Golobova vlada s tem ne ukvarja, zato je resnost zadeve izpostavila poslanka Anja Bah Žibert, ki je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z večanjem energetske revščine.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je ob predložitvi naslednjih dejstev, ki kažejo porast energetske revščine v Sloveniji, na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje. Podatki SURS namreč kažejo, da je bilo v lanskem letu energetsko revnih 62.000 oziroma 7,2 odstotka gospodinjstev, kar je približno 7000 oziroma za 0,7 odstotne točke več gospodinjstev kot predlani.
V energetsko revnih gospodinjstvih je živelo okoli 102.000 oseb. Leta 2022 sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke).
Delež energetsko revnih največji med enočlanskimi gospodinjstvi
Lani je bil delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (15,1 odstotkov) ne glede na starost članov. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom. Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil najmanjši med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma (2,0 odstotkov), med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (2,2 odstotkov) in med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (2,6 odstotka).
Najpogostejši vzrok neustrezne bivanjske razmere
K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi v stanovanju, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja itd.), v najmanjšem deležu pa je k energetski revščini gospodinjstev prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.
V obdobju 2014–2022 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih vsem štirim elementom, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal skoraj za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, skoraj za polovico, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 41 odstotkov, delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine pa za 2 odstotka.
Lani sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke), delež drugih dveh elementov energetske revščine pa se je zmanjšal: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, za 1,1 odstotne točke, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 1,9 odstotne točke.
Glede na navedene podatke je poslanka Anja Bah Žibert na vlado naslovila naslednja poslanska vprašanja:
- Zakaj vlada dopušča, da se energetska revščina veča?
- Ali se vlada zaveda problema in težkega položaja ljudi?
- Kakšne ukrepe boste predlagali za zajezitev in zmanjšanje tega trenda in kdaj?
- Kaj boste storili ob vsesplošnem in nenehnem dvigovanju cen, saj številna gospodinjstva tega finančno več ne zmorejo (cene hrane, komunalne storitve, vrtci)?
Tanja Brkić