Poslovanje Radiotelevizije Slovenija (RTV Slovenija) je pod drobnogledom zaradi naraščajočih finančnih težav, upravljavskih izzivov in negativnih ugotovitev Računskega sodišča RS. Sooča se z resnimi finančnimi in organizacijskimi vplivi, ki se samo še poglabljajo.
Decembra 2024 je računsko sodišče izdalo negativno mnenje o računovodskih izkazih RTV Slovenija. Ugotovilo je, da je RTV samo v enem letu prikazala za 3,09 milijona evrov previsok presežek prihodkov v primerjavi z odhodki, torej previsok dobiček. Nepravilnosti so ugotovili pri odpovedih pogodb o zaposlitvi, saj pristojni niso izkazali zakonitega razloga za odpoved iz poslovnega razloga. Prva sodba sodišča o tem je bila znana prav ob koncu tedna, in sicer za Valentina Areha.
Računsko sodišče je revidiralo računovodske izkaze in preverilo pravilnost poslovanja RTV, ki je javni zavod. Zaradi nepoštenega in neresničnega izkazovanja finančnega stanja je izreklo negativno mnenje. Ugotovilo je nepravilnosti, povezane z računovodskimi izkazi, previsokimi odpravninami in odpuščanji iz poslovnih razlogov.
Nepravilnosti niso odpravili
RTV so naložili odpravo napak in zapis poročila o tem. V porevizijskem poročilu, objavljenem 13. maja 2025, je računsko sodišče ugotovilo, da Radiotelevizija Slovenija ni v celoti izvedla zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nepravilnosti. Kršila je obveznost dobrega poslovanja, saj pri nekaterih ukrepih ni izkazala zadostnega napredka. Med drugim na RTV niso analizirali obstoječega stanja in dejanskih potreb po redno zaposlenih javnih uslužbencih na posameznih delovnih mestih in v organizacijskih enotah, kar je zahtevalo pristojno sodišče. Tudi popravljalni ukrepi, povezani z evidentiranjem zamudnih obresti, niso bili v celoti zadovoljivi.
Odziv vodstva RTV
Predsednica uprave RTV Natalija Gorščak je marca 2025 na seji sveta RTV izjavila, da so ustrezno izvedli vse ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Zatrdila je, da so bili računovodski izkazi popravljeni, za nekatere vidike pa so pridobili pravno mnenje. Odzivno poročilo naj bi računskemu sodišču oddali pred rokom, a je sodišče zahtevalo dopolnitev dokazil, kot je dodala.
Svet RTV, ki ga vodi levičarski nevladnik Goran Forbici, je poročilo obravnaval večinoma na zaprtem delu seje, kar je omejilo javno razpravo o podrobnostih.
Finančno stanje RTV
Radiotelevizija Slovenija je imela leta 2024 146,3 milijona evrov prihodkov in 148,4 milijona evrov odhodkov, kar pomeni izgubo v višini 2,06 milijona evrov. Višji odhodki naj bi bili predvsem posledica višjih stroškov dela, ti pa naj bi bili povezani z uskladitvijo plač v javnem sektorju, odpravninami in drugimi nepredvidenimi stroški.
Naj spomnimo, da je Radiotelevizija Slovenija v prvih devetih mesecih leta 2023 ustvarila 101,72 milijona evrov prihodka in 7,25 milijona evrov izgube. Del te izgube se je kazal kot posledica predčasne prodaje delnic Eutelsat Communications, ki je bila načrtovana decembra, izvedli pa so jo že aprila, kar je vplivalo na nižje prihodke iz dividend.
Trenutno finančno stanje
Tudi najnovejši podatki o poslovanju RTV Slovenija kažejo, da finančno stanje ni dobro. V prvih dveh mesecih leta 2025 je Radiotelevizija Slovenija poslovala z izgubo v višini približno milijon evrov. Če upoštevamo stroške regresa, je poslovanje za približno 150.000 evrov slabše od načrta.
Uprava sicer zatrjuje, da strogo obvladuje stroške, kar preprečuje še slabše finančne rezultate. Zaposlovanje naj bi bilo omejeno na nujne kadre, sistemizacija delovnih mest je v pripravi in bo predvidoma usklajena s sindikati v prihodnjih mesecih.
Programska uspešnost
Po besedah Natalije Gorščak so zaposleni vplivali na dvig gledanosti, branja in poslušanosti programov RTV.
Letno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev za leto 2024 kaže, da so obravnavali 2490 odzivov, kar je manj kot leta 2023. Kljub temu gre za podatek, ki ne omogoča popolnega uvida v stanje. Gledanost RTV namreč močno upada, zato tudi odzivov ni. Največ odzivov se je lani sicer nanašalo na splošne zadeve, kot so oglaševanje, RTV-prispevek in tehnične težave, pri čemer velja izpostaviti, da so bili pozitivni odzivi leta 2024 povezani z evropskim prvenstvom v nogometu, paraolimpijskimi igrami in samodejnim podnaslavljanjem, negativni pa z izpadi podnapisov in jezikovnimi napakami. O odzivih na programsko vsebino oz. novinarsko poročanje ni veliko podatkov, čeprav je znano, da so državljani večinoma izredno nezadovoljni s tem, hkrati pa se pritožujejo nad obveznim plačevanjem RTV-prispevka. O tem RTV pričakovano ne poroča.
Nadzor in javna razprava
Računsko sodišče redno nadzoruje poslovanje RTVS, kar je zakonsko določeno. Svet RTV ima tudi finančni odbor, ki podpira nadzor nad poslovanjem.
Na platformi X so se pojavili zapisi, ki kritizirajo finančno poslovanje RTV in vodstvo, češ da je zavod v slabem finančnem stanju kljub dodatnim sredstvom iz proračuna. Posamezniki navajajo, da RTV zahteva dodatnih 8 milijonov evrov. O tem naj bi se pogovarjali oz. pogajali tudi z Robertom Golobom, predsednikom vlade.
Pojavljajo se tudi očitki o nepravilnostih med zadnjo referendumsko kampanjo o privilegiranih pokojninah, ki jih je potrdil Inšpektorat za kulturo in medije, a Radiotelevizija Slovenija o tem v svojih poročilih ni poročala.
Dodatno financiranje
RTV si želi le dodatnega denarja. Leta 2023 je vodstvo RTV pozvalo Golobovo vlado k zagotovitvi dodatnih sredstev zaradi slabega finančnega položaja. Ministrstvi za finance in kulturo sta preverjali možnosti dodatnega financiranja, vendar konkretni rezultati niso javno znani. RTV se večinoma financira prek obveznega RTV-prispevka, deloma pa tudi iz oglaševanja in drugih storitev. Danes se govori o dogovoru za 15 milijonov evrov, 10 so jih že prejeli.
Ukinjanje oddaj in programski rezi
Po sprejetem programsko-produkcijskem in finančnem načrtu za leto 2025 so predvideni naslednji ukrepi: ukinitev oddaj, zmanjšanje informativnega programa in ukinitev prodajnih oken. RTV po javno dostopnih podatkih načrtuje tudi reorganizacijo delovnih procesov in prilagoditev strukture zaposlenih dejanskim potrebam. To vključuje omejitev zaposlovanja novega kadra, spodbujanje upokojitev in nekatere finančne omejitve. Vlada naj bi jim zagotovila dodatnih 15 milijonov evrov za poslovanje, vendar predstavniki zavoda pravijo, da to ni dovolj.
Prihaja račun za nezakonite odpovedi “nepravim” novinarjem
Novo vodstvo RTV Slovenija, ki ga je po spremembi zakona, ki ureja delovanje RTV Slovenija, na nacionalni radioteleviziji nastavila vlada Roberta Goloba, je kmalu po zasedbi mest obračunalo z novinarji, ki so na RTV Slovenija prišli v času prejšnjega vodstva. Med drugim so več voditeljem odvzeli vodenje oddaj, ukinili oddajo Panorama, več novinarjem pa z grožnjo, da bodo sicer odpuščeni, v podpis ponudili nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih so jim močno znižali plače.
Omenjeno početje je bilo s stališča delavske zakonodaje nezakonito, na kar so že takrat opozarjali sindikalisti in nekateri pravniki, zdaj pa bo odgovornim očitno račun izstavilo tudi sodišče. Prejšnji teden smo izvedeli, da je novinarju dr. Valentinu Arehu očitno kot prvemu uspelo s tožbo na delovnem sodišču. Slednje je ugotovilo, da je bila odpoved nezakonita, saj na RTV niso zadovoljivo pojasnili, zakaj so ga odpustili iz poslovnih razlogov. Sodišče je prav tako ugotovilo, da Arehu zaradi omenjenega delovno razmerje na RTV ni nikoli prenehalo. Sodba sicer še ni pravnomočna, RTV se namreč lahko na odločitev pritoži še na višje delovno sodišče.
Areha, ki je do zdaj tudi kot vojni dopisnik delal za številne ugledne domače in tuje medije, je novo vodstvo skušalo povsem degradirati. V podpis mu je ponudilo novo pogodbo, s katero bi ga uvrstilo v 34. plačni razred, ki ga imajo novinarji začetniki. Ker je Areh ni želel podpisati, so ga odpustili iz poslovnih razlogov, hkrati pa so zaposlovali nove novinarje.
Vida Kocjan