Pravna mreža za varstvo demokracije – ja, to je tista skupina levih aktivističnih pravnikov, ki je napisala najbrž neustavni Zakon o RTV Slovenija – je podala svoje mnenje v zvezi z dogodkom, kjer so radikalke iz civilno-družbene sfere 8. marca izpulile zastave, ki so jih v tla zapišili nasprotniki splava in simbolizirajo nerojene, oz. splavljene otroke. Mnenje je bizarno in zaskrbljujoče anarhistično zasnovano. Glede na to kaj govorijo, je očitno v Sloveniji odpra sezona na “direktne akcije” protiprotestnikov, ki se lahko fizično lotijo nasprotnikov, a le v primeru, če branijo “progresivne” ideje.
V Pravni mreži so menja, da svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja udeležencev shoda ne ščiti pred soočanjem z mnenji drugih članov družbe. Pravica do protesta in protiprotesta lahko soobstajata, če sta izvedeni na način, da izvrševanje ene ne posega prekomerno v izvrševanje druge. Do tukaj se lahko strinjamo, a vendarle je treba povedati, da je protiprotestnike parade ponosa morala pred pobesnelo množico zaščititi policija.
Pravna mreža nadaljuje, da imajo tako protestniki kot protiprotestniki imajo pravico do svobode izražanja, država pa mora oboje obravnavati enako, v primeru, ko to zahtevajo varnostni razlogi, pa policija lahko nasprotne skupine loči, vendar jim mora dovoliti, da se med seboj vidijo in slišijo.
Opravičevanje nasilja, ko gre za naše
Ob tem pa protiprotesti ne smejo neupravičeno in prekomerno motiti protesta. V tem smislu tudi 23. člen Zakona o javnih zbiranjih prepoveduje motenje ali oviranje shoda ali prireditve in za to v 38. členu predvideva denarno globo. Tukaj pa njihova razlaga zaide v vode bizarnega apologetstva divjakov, ki so iztikali zastave.
“Odločitev o tem, ali kratka akcija iztikanja zastave znotraj več ur trajajoče instalacije prekomerno posega v pravico do protesta ali pa gre za pravno dopustno obliko protiprotesta, v katerem so udeleženke z neverbalnimi sredstvi izrazile svoje mnenje o temi javnega pomena, je odvisna od presoje številnih okoliščin. Gre za temo, ki osebno zadeva vsako od udeleženk, v komunikacijo pa so bile – tako one kot številni drugi mladi – neposredno nagovorjene, saj se je instalacija izvajala sočasno s sprejemom brucev v novo študijsko leto,” pojasnjujejo v Pravni mreži.
“Ob tem je presoja, ali je šlo za pravno kršitev, odvisna tudi od številnih drugih okoliščin, npr. ali je instalacija sploh predstavljala izvrševanje pravice do mirnega zbiranja, če da, ali je bil shod že zaključen, ali je bilo iztaknjene rekvizite mogoče ponovno uporabiti in ali je bila prekršena zapoved, da morajo biti tako protesti kot protiprotesti nenasilni. Glede na očitno kompleksnost obravnavane problematike in v odsotnosti podrobnejše analize je obsojanje ravnanj udeleženk protiprotesta po našem mnenju preuranjeno,” zaključijo v Pravni mreži.
Kaj vse sporoča Pravna mreža?
Razpakirajmo pomen njihove “analize”: Pravna mreža napak trdi, da gre za zadevo, ki OSEBNO zadeva vsako od udeleženk in da so bile nagovorjene že zaradi tega, ker se je inštalacija obravnavala sočasno s sprejemom brucev.
Osebno bi bile nagovorjene le tiste, ki so tik pred tem, da opravijo umetno prekinitev nosečnosti ali tiste, ki o tem razmišljajo. Da so vse tam prisotne ženske osebno nagovorjene zaradi protesta proti splavu je huda žalitev, saj med vrsticami implicira, da brucke uporabljajo ali nameravajo v prihodnosti uporabljati splav kot obliko kontracepcije. Možnosti preprečitve zanositve je v Sloveniji dovolj (seveda so izjeme v primeru posilstev in genetskih napak pri načrovani nosečnosti, a v posebnih primerih pa je slovenska zakonodaja povsem ustrezno urejena), protestnice so napadale miselnost, da je splav oblika kontracepcije, tabletka plan B.
Prav tako dejstvo, da je bila inštalacija narejena med vpisom brucov, nima nobene pravnega ali dejanskega pomena, kot želi implicirati Pravna mreža. Bizarnost situacije bi lahko ponazorili takole: lamentacije pravne mreže so podobne, kot da bi trdili, da je prav, da so migranti pretepli udeležence parade ponosa, zakaj pa so hodili mimo Viča, kjer je večja koncentracija migrantov, ki prihajajo iz dežel, kjer se homoseksualnost ne tolerira.
Bodo naslednjič na vrsti LGBT zastave?
Pravna mreža celo dvomi ali inštalacija res “predstavlja izvrševanje pravice do mirnega zbiranja”. Odgovor je preprost: da, predstavlja. Protest je bil prijavljen in legitimno izveden. Nobenih provokacij ni bilo s strani protestnikov, kot med vrsticami implicira Pravna mreža (po njihovo je že dejstvo, da je bila izvedena ob določenem času vrsta “izzivanja”). Še bolj bizarna je trditev, da je pomembno tudi ali se da rekvizite tudi kasneje uporabljati. To je pravno povsem irelevantno, ko gre za motenje pravice do protesta. Bi organi pregona presojali, ali bi se dalo mavrične zastave ponovno uporabiti, če bi jih iz kandelabrov med parado ponosa, začeli pred očmi protestnikov iztikati desničarji? Seveda ne – gre za simbolno dejanje agresije, ki protestnikom jasno sporoča, da se o določenih temah v Sloveniji ne sme protestirati, saj so svete. To pa nima več nobene veze z demokracijo ali svobodo izražanja. Takšna stališča so stališča avtokracij.
Pravna mreža pokaže prave barve
Motiv Pravne mreže (ironično imenovane “pravna mreža za varstvo demokracije) je jasen. Zaščiti želijo svoje ideološke soborce. Za politično-aktivistično organizacijo tipa stranka Levica, zavod Iskra ali 8. marec to seveda ni problematično, saj je politika vendarle svetovno prvenstvo v sprenevedanju. A Pravna mreža (uradno) ni politična organizacija. Pravna mreža se predstavlja kot pravno-strokovna organizacija, ki podaja mnenja pravnikov, ki v njej sodelujejo. Legitimiteto pa jim dajejo megafoni slovenskih ugrabljenih medijev, ki mnenje aktivistov, ki v njej sodelujejo predstavljajo kot večvredno mnenjem eminentnim pravnikom in celo očetom slovenske ustave.
Spomnimo: Pravna mreža je pisala novelo Zakon o RTV na podlagi katere v tem trenutku vsem na očeh poteka popolna kadrovska čistka in politični uredniški prevzem javnega medija. Ti isti aktivisti pa so s to “razlago” zabredli v močvirje apologetstva nasilnih protestov, oz. (kot bi jih imenovala stranka Levica) “direktnih akcij”. Če je danes “kompleksno vprašanje” če smejo mlada dekleta legitimnim protestnikom puliti zastavice, ki so jih tja zapičili simbolično, kaj bo dovoljeno jutri? Bodo ljudje pulili mavrične zastave? Bodo katoliki lahko odstranjevali plakate podpornikov splava, ki z Antifa simboli promovirajo splav do konca nosečnosti, če bodo ti hodili v bližini cerkva? Analogija je namreč podobna kot pri tezi Pravne mreže, da je dejstvo, da je inštalacija potekala ob vpisu brucov pomembna pri presoji legitimnosti “direktne akcije”?
Ali še pomembneje (glede na vedno bolj skrajni ideološki domet slovenskega volilnega telesa): bo v prihodnosti legitimno, da se bodo aktivisti kot v San Franciscu ali Los Angelesu odpeljali z vašim avtomobilom ali pa vam pobrali elektronske naprave iz hiše, saj je zasebna lastnina koncept meščanske buržoazije, ki zatira delovno ljudstvo? Spomnimo, ena od vladajočih strank želi ukiniti zasebno lastnino. In Pravna mreža spada v njen ideološki krog. Pri takšnih interpretacijah, kot jo je spisala Pravna mreža je le nebo meja.
Mitja Iršič