Predsednici Državnega zbora RS Urški Klakočar Zupančič so poslanci marca lani omogočili, da lahko ta poleg funkcije predsednice državnega zbora opravlja še dopolnilno delo v obsegu do petine polnega delovnega časa. Poleg tega je bila vse do maja lansko leto solastnica podjetja IpsiLaw.
Mladina je bila tista, ki se je razpisala o obstoju popoldanskega s. p. pri ustavnem sodniku ddr. Klemnu Jakliču. Ob tem pa so tudi poudarili, da ustavnim sodnikom ni dovoljeno opravljanje pridobitne dejavnosti. A zakon o ustavnem sodišču določa, da lahko ustavni sodnik v času trajanja funkcije opravlja dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca. Da je opravljal zgolj to, kar je dovoljeno skladno z zakonodajo, je sodnik sicer potrdil v pogovoru za Planet TV.
Je predstavitev in prodaja romanov zahtevnejše strokovno delo?
Čeprav Klakočar Zupančičeva opravlja drugo najvišjo funkcijo v državi, se je tudi sama odločila za opravljanje dopolnilnega dela, povezanega s predstavitvijo njenega zgodovinskega romana, v obsegu do petine polnega delovnega časa. Slednja je v obrazložitvi po poročanju STA zatrdila, da bo “v obsegu do petine polnega delovnega časa opravljala tudi zahtevnejša strokovna dela, in sicer v okviru predstavljanja svojega zgodovinskega romana ter podajanja pravno-zgodovinskega ozadja, pri čemer se delo opravlja občasno ter na pobudo založniške hiše, posameznikov ali posameznih institucij“.
Ne gre pri tem za komercialno dejavnost?
Ko se je na mandatno-volilni komisiji odločalo o dovoljenju za opravljanje dopolnilnega dela, so se kresala mnenja, če gre v omenjenem primeru sploh za “zahtevnejše strokovno delo, ki ga poslanci smejo opravljati”. Nekaj poslancev iz največje opozicijske stranke SDS je izrazilo svoje začudenje, da za dopolnilno delo zaproša poslanka, ki je zaseda drugo najvišjo funkcijo v državi. Poslanec Jože Tanko je opravljanje “tovrstnega dela označil za komercialno dejavnost”, Franc Breznik pa je izpostavil, da “je zakonska izjema mišljena za tisto delo, ko bi sicer poslancem propadle licence in se po politični karieri ne bi mogli vrniti v svoj poklic”. Po njegovo gre pri “dejavnosti Klakočar Zupančičeve za “hobi dejavnost” in s tem za izigravanje instituta izjeme za dopolnilno delo poslancev”. Kakor koli, z dovoljenjem za dopolnilno delo se je na koncu strinjala večina koalicijskih poslancev v mandatno-volilni komisiji.
Do 19. maja lani je bila solastnica podjetja
Predsednica Državnega zbora RS pa je bila po dostopnih podatkih do 19. maja lani 50-odstotna solastnica podjetja Ipsilaw, s sedežem v Ljubljani, ki je nudil pravno in poslovno svetovanje. V podjetju, ki je 19. maja lani prenehalo z opravljanjem svoje dejavnosti, je opravljala tudi direktorsko funkcijo, in sicer v obdobju od 1. 9. 2021 do 12. 5. 2022. Z opravljanjem direktorske funkcije je tako končala dan pred tem, ko je bila izvoljena na mesto predsednice Državnega zbora RS.
Mnogi so bili nad nedavnim pozivom Klakočar Zupančičeve k odstopu ustavnega sodnika Jakliča naravnost ogorčeni, njeno potezo označujejo kot povsem nepremišljeno glede na funkcijo, ki jo zaseda, zaradi česar so le-to pozvali k odstopu (več o tem tukaj).
Celo pravnik Rajko Pirnat, ki sicer meni, da status samostojnega podjetnika ni primeren za ustavnega sodnika, je v pogovoru za 24ur priznal, da že zaradi načel različnih vej oblasti predsednica Državnega zbora RS ne bi smela pozivati k odstopu ustavnega sodnika. A kot kaže, si v Svobodi vladanje pač razlagajo povsem po svoje, kar se sicer odraža tudi v številnih kršitvah pri spoštovanju poslovnika DZ in procedur v parlamentu.
S. K.