Predsednica DZ je na zborovanju v Cerju pridigala o “izdaji lastnega naroda”, pozabila pa omeniti komunizem kot obliko kolaboracije

Datum:

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič si je na zborovanju v Cerju privoščila nekaj pridig o tem, kako “nas zgodovina uči odpustiti, kako smo se pustili zapeljati tujim idejam v izdajo lastnega naroda in da tega ne smemo nikoli pozabiti in ponoviti”. Pri tem je izpustila, da je treba za spravo najprej priznati, da so se na slovenskih tleh dogajala grozodejstva in da je komunizem oblika kolaboracije.

Predsednica DZ Klakočar Zupančič je v nagovoru na prireditvi ob mednarodnem dnevu miru posebno poudarila vlogo organizacije TIGR slovenskih in hrvaških domoljubov, predvsem protifašistov, ki so bili ključni gradnik celotnega t. i. narodnoosvobodilnega procesa oziroma, kot je v eni od izjav povedal slovenski zgodovinar Ivo Žajdela, uprizorjene morije s strani “Osvobodilne” fronte”.

Klakočarjeva je licemerno pridigala o tem, kako se “smo se Slovenci pustili zapeljati v izdajo lastnega naroda”, pri tem pa pozabila omeniti, da je tudi komunizem oblika kolaboracije in da so lasten narod izdali tisti, ki jim leva vlada danes postavlja spomenike. Po vzoru Sovjetske zveze so tudi slovenski komunisti iz Jugoslavije sodelovali z nacistično Nemčijo. Komunistična partija je pozivala h kolaboraciji z nacisti. Komunistična partija je ustanovila Protiimperialistično fronto, ki je na shodih kritizirala “imperialistični”Anglijo in Francijo ter pozdravljala nacistično Nemčijo, kljub temu da je slednja okupirala in odganjala Slovence v koncentracijska taborišča. Navidezni preobrat se je zgodil po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, ko je Komunistična partija Slovenije po direktivi iz Moskve preusmerila boj proti imperializmu v boj proti fašizmu in Protiimperialistično fronto preimenovala v Osvobodilno fronto, dejansko je prihajalo tudi po tem do sodelovanja z Nemci.

“Osvobodilna fronta” je bila ustanovljena zgolj kot Protiimperialistična fronta, saj so bili Sovjeti in Nemci še vedno vojaški zavezniki. (Foto: rtvslo, posnetek zaslona)

“V tej moriji, ki je bila uprizorjena po točno določenem načrtu kot razdobje na poti v komunistično revolucijo, je Osvobodilna fronta s krvavo stvarnostjo razgalila svoj pravi obraz in pokazala svoje prave namene. Svojo “vojsko”, o kateri je njena propaganda trdila in še trdi, da je njen namen osvoboditi, združiti in braniti slovenski narod, je Osvobodilna fronta uporabila za uničevanje tega naroda, ker se ni dal boljševizirati,” je v preteklosti dejal Žajdela.

Zato se moramo neprestano opominjati in truditi, da nas mračnjaške sile nikoli več ne zapeljejo proti nam samim,” je nadaljevala. Govor je sklenila z besedami, da imamo danes svojo državo in da verjame, da bi jo imeli radi tudi vsi tigrovci, če bi še živeli. Sama ni obsodila totalitarnega režima, na proslavi pa je brez slabe vesti govorila o tigrovcih, ki jih je kljub veličastni zgodbi primorskega protifašističnega uporništva med vojno in po njej dočakala bridka usoda, o čemer se dolgega pol stoletja ni smelo govoriti. Komunistično vodstvo NOB je namreč TIGR kljub njegovemu s krvjo izpričanemu domoljubju obravnavalo kot politično nazadnjaško, meščansko teroristično organizacijo in v njegovem vodstvu videlo agente tujih, imperialističnih obveščevalnih služb. In to še dolga desetletja po končani vojni.

27. aprila, 2021. Janez Janša pri spomeniku padlim tigrovcem. (Foto: Gov.si)

Janša je bil prvi slovenski državnik, ki se je primerno poklonil TIGR-u
Društvo je v prvem desetletju obstoja postavilo na desetine pomnikov tigrovcem in drugim primorskim domoljubom, na katere je prejšnji režim “pozabil”. Izdanih je bilo ducat novih knjižnih del. S sprejetjem posebnega zakona v DZ je bil status tigrovcev izenačen z borčevskim. Na društveno pobudo je zrasel spomenik-muzej na Velikem Cerju. Ustanovljeno je bilo glasilo Primorski rodoljub idr. TIGR se je tako prvič strgal s partijske verige in se pridružil novoustanovljenemu društvu ter vsem tistim, ki so sprožili pravo tigrovsko pomlad, kot npr. zgodovinarjem, pisateljem in drugim piscem, ki so tudi zaorali v prikrita dejstva o bridki usodi TIGR-a in primorskih domoljubov pod komunizmom (dr. Milica Kacin Wohinc, Alojz Zidar, dr. Miroslava Cenčič, Borut Rutar idr.). Pridružil se jim je tudi Janez Janša leta 2005 na Mali gori in se v odmevnem govoru kot prvi slovenski državnik primerno poklonil TIGR-u in mu priznal zgodovinsko mesto, ki mu pripada.

T. B.

Sorodno

Zadnji prispevki

Kongres ponosnih naslednikov ZKS: nov predsednik in neodgovorjena vprašanja

V soboto, 13. aprila, je bila Tanja Fajon še...

Biden ne bo prepovedal mentolovih cigaret, da ne bi užalil temnopoltih

Predsednik Joe Biden naj bi preklical načrt za prepoved...

Tudi vlada v morbidno kampanjo za smrt otrok

"Pozabljeni poplavljenci? V davkih in regulaciji utapljajoče se gospodarstvo?...

Elektrotrgovci “kasirajo” – cena elektrike na borzah pada, na položnicah ostaja visoka

"Nižjo ceno, kot bi nam jo zaračunali elektrotrgovci, plačujemo...