Odločitev sodišča, ki od komisije zahteva razkritje zakrite točke opomnika, naslovljene “Kaj hočemo od Accetta”, je sprožila odzive v Sloveniji in Bruslju. O tem sta na novinarski konferenci v Ljubljani spregovorila Zver in predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša.
Splošno sodišče Evropske unije je deloma ugodilo tožbi evropskega poslanca Milana Zvera (EPP/SDS) proti Evropski komisiji, ki je zavrnila razkritje dokumentacije, povezane z obiskom nekdanje podpredsednice komisije Vere Jourove na Ustavnem sodišču Republike Slovenije marca 2023.
Evropski poslanec Milan Zver je odločitev sodišča označil za “veliko zmago”, ne le zase, temveč tudi za Evropsko unijo. Poudaril je, da je to precedenčni primer, saj je prvič, da je poslanec Evropskega parlamenta uspel v tožbi proti Evropski komisiji. “Očitno so nekateri komisarji in uradniki mislili, da lahko delajo, kar želijo, in da jim ni treba razlagati javnosti določenih procesov, ki se dogajajo v ozadju,” je dejal Zver.
Po njegovih besedah je Jourová “neposredno intervenirala v zakonodajni proces in postopek odločanja na Ustavnem sodišču”, kar je razvidno iz dokumentov, ki obsegajo več kot sto strani. Zver je povzel, da je bil osrednji namen njenega obiska vplivanje na odločitev o zakonu o RTVS, kar je imelo “hude posledice” za slovenski pravni red.
Janša: “Huda blamaža za Evropsko komisijo”
Predsednik SDS Janez Janša je sodbo označil za “hudo blamažo” za Evropsko komisijo. V svojem govoru je izpostavil tri ključne vidike odločitve: “Prvič, gre za precedenčni primer, ko je poslanec Evropskega parlamenta dobil tožbo proti Evropski komisiji. Poslanec ima na voljo relativno omejena sredstva, medtem ko je Evropska komisija organ z ogromnim proračunom, službami in neomejenimi resursi,” je uvodoma poudaril.
“Vera Jourová je bila zalotena z roko v žepu pri nekem početju, za katerega vemo, kakšne posledice ima. Vsakemu je jasno, da tisto, kar je bilo na dokumentu počrnjeno, ne bi bilo počrnjeno, če ne bi bilo sporno,” je dejal Janša. Dodal je, da je Jourová s svojimi dejanji delovala v nasprotju z Lizbonsko pogodbo, ki opredeljuje Evropsko komisijo kot varuha pravnega okvira, ne pa političnega organa. “Sodba Evropskega sodišča jo postavlja nazaj v njen okvir,” je pojasnil.
Janša je izpostavil, da je Ustavno sodišče RS, ki bi moralo biti varuh pravnega reda, z obiskom Jourove postavljeno pod vprašaj. “Predsednik Ustavnega sodišča, ki je sprejel Jourovo za ‘kontekst pogovora’, je postavljen pod vprašaj. Kaj takega se ni zgodilo v nobeni drugi članici EU,” je poudaril.
.@JJansaSDS: Sodba je za 🇸🇮 izjemno pomembna, saj je obrazložila absurdno situacijo, ko neka komisarka 🇪🇺 pride na Ustavno sodišče suverene države članice s papirjem, ki je naslavljen s “kaj hočemo od njih”. Ni nobene 🇪🇺 institucije, ki bi lahko prišla na US s tako beležko. pic.twitter.com/CzQOxnTZ94
— SDS (@strankaSDS) June 18, 2025
Ob tem je opozoril, da postopek glede zakona o RTVS na Ustavnem sodišču še vedno ni zaključen. “Po obisku Jourove je Ustavno sodišče, ki je zadržalo zakon o RTVS, to zadržanje preklicalo pred več kot dvema letoma. Takrat so rekli, da bodo o zakonu razsodili prioritetno, a to traja že več kot dva meseca,” je kritično izpostavil.
Odziv Evropske komisije
V Bruslju danes niso želeli podrobneje komentirati odločitve Splošnega sodišča EU. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Stefan de Keersmaecker je dejal: “Zaenkrat ne bomo komentirali sodbe. Kot vedno bomo sodbo Splošnega sodišča pozorno preučili, da bi se odločili o nadaljnjih korakih.” Poudaril je, da sta načeli dostopa do informacij in preglednosti za komisijo zelo pomembni, saj letno prejmejo okoli 700 zahtev za dostop do dokumentov, v 80 odstotkih primerov pa odobrijo popoln ali delni dostop, poroča STA.
Pomen sodbe za Slovenijo in EU
Sodba Splošnega sodišča EU ne odmeva le v Sloveniji, temveč ima širši pomen za celotno Evropsko unijo. Po besedah Zvera in Janše razkriva netransparentnost delovanja Evropske komisije in postavlja meje njenim političnim ambicijam. Hkrati odpira vprašanja o neodvisnosti slovenskih institucij, zlasti Ustavnega sodišča, in o tem, kako lahko zunanje intervencije vplivajo na domače pravne procese. Zver in Janša sta napovedala, da bosta nadaljevala pritisk za razkritje dodatnih dokumentov, saj sodba ni v celoti ugodila Zverovi zahtevi. Medtem v Sloveniji ostaja odprto vprašanje, kdaj bo Ustavno sodišče dokončno razsodilo o ustavnosti zakona o RTVS.
A. H.