“Iz povedanega sicer še izhaja, da Golob, predsednik vlade in prvak Gibanja Svoboda, osebno kadruje, postavlja in nastavlja tudi urednike medijev, ki so v lasti državnih podjetij”. In Sophie in t’ Veld je … tiho… našizem deluje tudi v EU. Žal,” je aktualno dogajanje komentiral politolog dr. Miro Haček. Premier Golob je namreč povsem javno in vsem na očeh napovedal zamenjavo uredništva na državnem portalu Siol z njemu naklonjenim Primožem Cirmanom iz zloglasnega portala Necenzurirano. Če bi se podobno zgodilo pod prejšnjo vlado, bi zvonili že vsi alarmi vse do Bruslja.
Sophie in t’ Veld je tudi vodja nekakšne Skupine za spremljanje spoštovanja demokracije in vladavine prava in temeljnih človekovih pravic v okviru odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. V okviru te funkcije se je v času vlade Janeza Janše ukvarjala tudi s Slovenijo, našo državo je celo obiskala. Sem je prišla z namenom, da bi dobila “popolno in celovito sliko obeh strani“, kaj se v resnici dogaja v Sloveniji. Najprej se je sestala s predstavniki nevladnih organizacij, kot so Amnesty International, CNVOS, Mirovni institut, Pravna mreža za varstvo demokracije in Info Kolpa – kar že na prvi pogled pove, katera stran jo v resnici zanima. Poslanka sicer prihaja iz vrst liberalcev (Renew), tako kot njena slovenska kolega Irena Joveva in Klemen Grošelj. Na koncu se iz vsega pompa seveda ni zgodilo ničesar, saj so levičarji v tujino zalagali z lažmi, kar so se v delegaciji prepričali na lastne oči.
“Necenzurirano prevzame UKOM, sodeluje v preiskavi DZ in najbrž prevzame urednikovanje Siol. Na desnici smo zelo hvaležni Golobu, da je tak kavbojc. Prejšnji so to počeli veliko bolj subtilno. Zdaj bo enostavno dokazati EU in svetu kako zlizani so slovenski mediji z levo politiko,” je nekoliko optimistično zapisal politični analitik Mitja Iršič. Resda bi se dalo po zadnjih “prestopih” družbenopolitičnih delavcev portala Necenzurirano in Golobovem kadrovanju marsikaj dokazati, če bi seveda koga v EU to sploh zanimalo. Da EU institucij in njenih medijskih podaljškov početje leve politike v Sloveniji ne zanima, je Iršič sicer spoznal že na ministrstvu za kulturo – publikacijam, ki so pripravljale prispevke s področja slovenskih medijev, so vsakič znova pošiljali zelo natančne podatke, ki so povsem diskreditirali tiste, ki so trdili, da v Sloveniji ni medijske svobode ali da si Janševa vlada s predlogom nove medijske zakonodaje podreja medije. Niti enkrat odziv ni bil pravilno povzet – včasih so ga celo povsem izrezali.
Necenzurirano prevzema državo
Zdaj veste, da razni Cirmani, Vukovičeve, Modici … nikoli niso bili novinarji, ampak navadni režimski hlapci, ki so le prepisovali dostavljene ‘dokumente’,” je zapisal Vane Gošnik, član programskega sveta RTV. A žal je videti, da marsikomu to še vedno ni jasno, saj se še naprej govori o prestopih iz politike v novinarstvo. Tudi profesor s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) dr. Marko Milosavljević – s katerim se je Sophie in t’ Veld na svojem obisku Slovenije prav tako srečala – je seveda pograbil to interpretacijo in za N1 dejal, da gre v primeru Vesne Vuković in portala Necenzurirano za zelo izpostavljene novinarje, ki so v minulih letih objavili vrsto preiskovalnih zgodb. Zato je po njegovih besedah prehod takšnih preiskovalnih novinarjev v politiko bistveno bolj relevanten za slovensko novinarstvo kot prehod kakšnih drugih novinarjev.
“Tudi dejstvo, da se preiskovalni novinar opredeli za določeno politiko ali stranko, je zato bistveno bolj pomembno ali problematično za javnost, saj mora novinarstvo, predvsem preiskovalno, ohranjati stalno distance do politike in držo profesionalne distance, ta vtis pa je v primeru prehoda novinarja k neki stranki ali politiki težko ohraniti ne samo za trenutno obdobje, ampak tudi za minule mesece”, je še dejal Milosavljević in pri tem ima nedvomno prav – vendar pa je največji problem pri njegovem pojasnilu časovnica. Dotični trije novinarji se za določeno politiko namreč niso opredelili danes, ampak pred dvema letoma, verjetno že prej. Tega ne potrjuje zgolj plačilna lista, pač pa tudi izbor “preiskovalnih” zgodb na portalu Necenzurirano. “Ni tak problem, da je bil Necenzurirano izrazito enostranski (pristranski). Problem je, da se je RTV nanj pogosto sklicevala in s tem širila njegov vpliv. Brez RTV bi Necenzurirano ostal obroben medij z omejenim obsegom,” je komentiral Igor Pirkovič in s tem ciljal tudi na ženo Primoža Cirmana, ki bo sedaj prevzela mesto v. d. direktorja Ukoma – Petra Bezjak Cirman je namreč kot zaposlena na RTV-ju poskrbela, da se je njen mož redno pojavljal v Odmevih in Dnevniku.
Je pa po mnenju Milosavljevića večji problem angažma novinarja Tomaža Modica kot strokovnega sodelavca preiskovalne komisije, ki jo v državnem zboru vodi poslanka Golobove stranke in neodvisna novinarka Mojca Šetinc Pašek. Tudi predsednica DNS meni, da to spodkopava kredibilnost portala Necenzurirano in da bi se bilo takšnemu konfliktu interesov bolje izogniti: “To bi bilo higienično,” je za N1 dejala Petra Lesjak Tušek. No, resnici na ljubo, kredibilnost portalu Necenzurirano težko karkoli spodkoplje, ker te nikoli niso imeli. Po mnenju profesorja s FDV v tem primeru ni več “čistega razmika in distance med opravljanjem novinarskega poklica in delovanja v službi za plačilo s strani politične institucije, kot je državni zbor”. A kot že rečeno, te distance že poprej ni bilo, saj je bil portal Necenzurirano ustvarjen zgolj z enim namenom, temu primerno pa so bili plačani tudi novinarji portala. Ne pozabimo, da je bilo podjetje Vukovićeve podjetjem SEE M. & C. na plačilnem seznamu družbe Gen-i, tam se prav gotovo ni znašlo po naključju. Če ponovno uporabimo zdaj že ponarodel stavek Roberta Goloba: “Kdor verjame v naključja, ta je, no, ta je Slovenec.”
Še večja težava pa bo, če bodo jeseni, ko bo nova vladna koalicija prevzela vodenje državnega Telekoma, Cirmana resnično nastavili na odgovornega urednika na Siolu – slednjega lastniško obvladuje preko hčerinske družbe TSmedia, d. o. o. Cirman je namreč najbolj škodljiv ravno v vlogi novinarja oziroma urednika, sploh pa na portalu, ki v javnosti velja za dokaj sredinskega. Gre za direkten napad na medij, ki bo s Cirmanovim prihodom postal nekakšna različica portala Necenzurirano, žal s precej večjim dometom. S polno paro torej drvimo v še večje medijsko enoumje, Sophie in t’ Veld in Věra Jourová pa gledata stran oziroma kot menijo mnogi, celo zadovoljno prikimavata.
Sara Kovač