V četrtek, 12. junija 2025, je potekala 23. redna seja preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije, ki se ukvarja z ugotavljanjem in oceno dejanskega stanja o primerih domnevno ukradenih otrok.
Na seji so zaslišali tri priče: upokojeno zdravnico Tončko Završnik, specializirano ginekologinjo in porodničarko, in predstavnika srbske vladne komisije Radišo Pavlovića in Milanko Momčilović, ki sta delila svoje izkušnje z raziskovanjem podobne problematike.
Tončka Završnik, upokojena zdravnica in specialistka ginekologije ter porodništva, je kariero začela leta 1974 v Splošni bolnišnici Celje na oddelku za ginekologijo in porodništvo. Leta 1978 se je zaradi kariernih razlogov zaposlila v porodnišnici v Ljubljani, kjer je delala do leta 2003. Nato je odšla v tujino, leta 2005 pa se je vrnila in delala kot porodničarka v Splošni bolnišnici Maribor do upokojitve.
Završnikova je na seji izrazila šok nad domnevami o ukradenih otrocih in dejala, da je o tem prvič slišala februarja letos. Po njenih besedah so nekaterim materam sporočili, da so otroci umrli, ne da bi jih videle, včasih pa so jih pokopali skupaj z odraslimi. Spomnila se je praks iz študentskih let, ko je bil odnos zdravnikov do žensk drugačen, a poudarila, da si ne more predstavljati, da bi kdo vzel otroka materi.
Opisala je svojo vlogo porodničarke, ki je bila prisotna ob porodih, kadar je bilo potrebno. Pri sprejemu v porodno sobo so matere izpolnjevale porodni zapisnik, ki ga je vodila babica, nadzor pa sta imela dežurni zdravnik in babica. Po rojstvu je babica otroku in materi dodelila oštevilčeni zapestnici, napisani z rdečim flomastrom. Če je otrok umrl, so mame običajno odklonile ogled, kar je Završnikova pripisala strahu pred prizorom. Na vprašanje o številu umrlih otrok ni mogla podati natančnih podatkov, a je potrdila, da so vsi porodi evidentirani.
Završnikova je opisala tudi postopek premestitve otrok, ki so potrebovali intenzivno nego, pogosto v Ljubljano ali Maribor, organiziran s strani pediatra. Poudarila je spodbujanje dojenja in zatrdila, da so matere ob odpustu običajno prejele odpustnico, čeprav se natančno ne spomni. Predsednica komisije Alenka Jeraj ji je prebrala pismo Natalije Franko, na kar je Završnikova pojasnila svojo plat zgodbe. Na vprašanja Predraga Bakoviča o dokumentaciji in vzrokih smrti otrok je odgovorila, da o tem ve malo, saj so vpisovanje vodile babice. Bakovič jo je vprašal tudi o možnosti skrivanja otrok, a Završnikova meni, da bi to bilo težko neopaženo izvesti, saj je otroška stacija imela stalno osebje. Alenka Helb je povprašala o obdukcijah, a Završnikova ni prepričana, ali so bile izvajane pri vseh mrtvorojenih otrocih.
Zaslišanje Radiše Pavlovića in Milanke Momčilović
Radiša Pavlović, predsednik srbske vladne komisije za raziskovanje primerov pogrešanih otrok, in Milanka Momčilović sta na seji nastopila kot ekspertni priči. Pavlović je predstavil delo komisije, ki je dosegla opazne rezultate, med drugim odkrila mrtve dojenčke v zmrzovalniku bolnišnice v Kragujevcu.
Trdi, da so zločini povezani z dediščino komunistične globoke države iz časov SFRJ in da varnostne službe, zlasti na relaciji Zagreb–Ljubljana, posedujejo relevantne podatke. Osebno je videl približno 40 otrok v Kragujevcu in omenil prvi uspešno rešen primer, Mladen Radivojević, ki je raziskoval svoje poreklo. Pavlović je izpostavil težave z dostopom do zdravstvene dokumentacije, pogosto prirejenih ali ponarejenih, ter odpor institucij. Predstavil je tudi dva primera iz Slovenije, Urške Smole in Maje Župančič, ki jih je povezal z materami iz Bora in Niša v Srbiji. Pavlović je poudaril, da brez pomoči organov ne bi dosegel rezultatov.
Radiša Pavlović je znan kot zagovornik pravic staršev, ki so izgubili otroke v domnevnih primerih trgovine z dojenčki v nekdanji Jugoslaviji. Njegovo delo v srbski komisiji vključuje sodelovanje z organi pregona in družinami, pri čemer se srečuje z izzivi zaradi pomanjkanja transparentnosti in dostopa do arhivov.
Seja je odkrila razlike v praksah in dokumentaciji ter poudarila potrebo po nadaljnjih raziskavah. Završnikova je ponudila vpogled v nekdanje porodne postopke, medtem ko sta Pavlović in Momčilović prinesla mednarodno perspektivo, ki nakazuje širšo regionalno problematiko. Nadaljnje zaslišanja in analiza dokumentov bosta ključna za razjasnitev teh primerov.