Danes je potekala 26. redna seja Državnega zbora, na vprašanje poslancev je odgovarjal tudi premier Janez Janša. Vlada bo v luči rastočih cen energentov po besedah premierja sprejela vse tiste ukrepe, ki so oziroma bodo v okviru skupnega evropskega trga dovoljeni. Na njih bodo med drugim spregovorili ta teden na vrhu EU. Med možnostmi je Janša omenil tudi ponovno regulacijo marž in energetske vavčerje za ogrožena gospodinjstva. Dotaknil se je tudi stanja glede epidemije ter protestov in poudaril, da v Sloveniji ni spirale nasilja, pač pa spirala okužb.
Poslanko stranke SD Bojano Muršič je zanimalo, kako bo vlada preprečila izjemen porast cen energentov ter katere ukrepe bo sprejela za ublažitev posledic, po napovedih sodeč, “prihajajočega cunamija dviga cen tudi preostalih življenjsko pomembnih dobrin“. Dejala je, da na vrata Slovencev trka revščina, obeta se porast cen energije. Pred nami je tudi kurilna sezona, mnogi si ne morejo privoščiti ogrevanja – takih naj bi bilo že pred epidemijo preko 32 tisoč. Globalnim spremembam ne moremo ubežati, je dejala, lahko pa vlada reagira; Omenila je primer Hrvaške, ki je zamrznila cene naftnih derivatov. Kaj bo storila aktualna vlada?
Premier Janez Janša se je zahvalil za relevantno vprašanje. Pojasnil je, da se cel svet ukvarja s posledicami cen energije, še posebej v Evropi imamo pred očmi situacijo, ki je nastopila v letih 2008 in 2009, deloma tudi že prej, a na tiste znake ni nihče resno reagiral, ko so cene energije letele v nebo in so se nato te podražitve prelile tudi na vse tiste izdelke, ki so odvisni od porabe energije v njihovi proizvodnji. Po njegovih besedah domača in evropska znanost zaenkrat zagotavljata, da pred nami ni takšnega vala in da gre za sezonske učinke. “Ali temu verjamemo ali ne, je druga stvar, dejstvo pa je, da je to ena od reakcij na epidemijo, ko se je v Evropi in ZDA natisnilo veliko denarja, ustvarilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, kar trg tako ali drugače izravna. In vedno v tem postopku izravnave ceno plačamo potrošniki,” je dejal.
Glede na strukture v Petrolu, je vprašljivo kakšne inštrumente ima vlada za ukrepanje
Premier je poudaril, da se s tem vprašanjem vlada intenzivno ukvarja in bo da ukrepala. Prejšnji teden je po njegovih besedah že obravnavala možne ukrepe, ta teden jih bodo tudi na seji evropskega sveta, za naslednji teden pa je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec sklical sejo ministrov, pristojnih za energijo. Stanje po državah članicah je različno. V Sloveniji se nobenemu distributerju velike pogodbe, ki se sklepajo za daljše časovne obdobje, še niso iztekle, je izpostavil. Janša – nekaterim državam so se namreč iztekle pogodbe, nove pa vsebujejo močno povišane cene. Tudi podražitev elektrike, ki si jo je privoščil Petrol, je po besedah premierja neupravičena. Izpostavil je, da omenjeno podjetje predstavlja 10 odstotkov ponudbe v Sloveniji, tako da lahko potrošniki ponudnika zamenjajo. “To bo tudi lekcija za tiste, ki špekulirajo,” je poudaril.
Vlada bo sprejela vse potrebne ukrepe na ravni EU in tiste, ki bodo potrebni v Sloveniji
Glede nafte je premier tudi spomnil, da je bil leta 2014 v Sloveniji liter bencina 1,5 evra, pa je bil trg reguliran. To pomeni, da je vlada določala marže, ki pa predstavljajo zgolj osem odstotkov cene bencina, je dejal. “Torej to lahko reguliraš kolikor hočeš, pa bistvenega učinka ni, glede na to, da cene na črpalkah sledijo cenam surove nafte na trgu,” je pojasnil. Ponovil je, da bo vlada sprejela vse potrebne ukrepe na ravni EU in tiste, ki bodo v Sloveniji potrebni. “Vključno s tem, da recimo del teh špekulacij zatremo s ponovnim reguliranjem marž,” je dejal. Drugi tak ukrep je po Janševih besedah energetski vavčer za gospodinjstva, ki so ogrožena. “To je ena od možnosti, ki jih navaja Evropska komisija in tudi v to smer pripravljamo rešitve. So tudi nekateri drugi, za katere vlada nima pristojnosti, verjetno bomo prišli z njimi v DZ in upamo na vašo podporo,” je sklenil.
V pripravi je predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja
Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je predsednika vlade vprašala, ali lahko pričakujejo podporo vlade in koalicije pri zakonu o prepovedi dajanja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg, ki so ga vložili v SAB-u. Izpostavila je tudi, da je okoljska tematika za njihovo stranko zelo pomembna, kar se je izkazalo že leta 2016, ko so predlagali, da se pravica do pitne vode vpiše v ustavo RS. Premier je pri tem pripomnil, da je voda sicer ravno toliko pitna kot je bila pred tem. Med dosežki je najprej izpostavil doseženi dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom za spremembo aarhuške uredbe, ki je eden od temeljnih aktov za odgovorno upravljanje z okoljem. Usklajeno je stališče EU do konvencije ZN o vodah, intenzivno potekajo priprave na podnebno konferenco COP26 v Glasgowu, kar bo poseben izziv ravno zaradi prej omenjenega dvigovanja cen energije. Slovenija se trudi tudi za uskladitev uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, je naštel. Med domačimi temami je Janša med drugim odgovoril na vprašanje glede pitne vode. V pripravi je predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, ki ureja oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Zakon bo na poslanskih klopeh pravočasno, da bo lahko sprejet do konca mandata, je napovedal. Pripravlja se dopolnitev uredbe o oskrbi s pitno vodo in uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Vlada podpira zakonu o prepovedi dajanja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg
Vlada je v javno obravnavo tudi že poslala operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja noveliran načrt upravljanja voda za naslednje petletno obdobje in program ukrepov upravljanja voda, naslednji mesec bo ta posredovan v javno obravnavo. Obenem je okoljsko ministrstvo “izrazito pospešilo investicije s področja vodooskrbe, ki bodo dejansko omogočile izvajanje ustavne pravice občanov v številnih regijah“, je poudaril Janša. Nenazadnje je Bratuškovo zanimalo, ali vlada podpira zakonu o prepovedi dajanja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg, ki so ga vložili v SAB. Janša je spomnil, da je to problematiko vlada že uredila z uredbo, a ne nasprotuje temu, da se področje uredi z zakonom. “Zdaj, ko je predlog dopolnjen, ima tudi našo podporo,” je zagotovil.
V Sloveniji ni spirale nasilja, pač je pa spirala dviga okužb
Koordinator Levice Luka Mesec je Janši zastavil vprašanje glede “vladanja z nasiljem”. Poudaril je, da je pravica do protesta osnovna demokratična pravica in dodal, da v Sloveniji na protestih še nikoli ni bilo solzivca, vodnega topa in tako naprej. Dejal je, da tovrstno nasilno ukrepanje niti ni bilo strokovna odločitev, ampak politična. Po njegovo naj bi se tako odločil vrh stranke SDS – da se proteste zatre s silo. Naštel je tudi nekaj imen. Za jezo protestnikov je odgovoren Janša, je poudaril, saj se je on odločil za pogoj PCT. Poleg tega že leta širi teorije zarot, zato se Mesecu ne zdi čudna, da ne uživa zaupanja. Rešitev vidi le v odstopu.
“Jaz ne bi sedel tukaj, če ne bi vi vrgli puške v koruzo še pred Marjanom Šarcem,” je odgovoril Janša. Toliko glede odgovornosti. Odgovoril je tudi, da v Sloveniji ni spirale nasilja, pač je pa spirala dviga okužb. Od protesta Slovenija beleži najhitrejšo rast okužb v Evropi, porast pritiska tudi na bolniške postelje. Zaradi neodgovornega obnašanja bomo morda ponovno prisiljeni uvajati ukrepe, ki ne bodo PCT, ampak bomo v skrajnem primeru prisiljeni v ponovno zapiranje. Naš delež precepljenosti je namreč premajhen, da bi upoštevali Facebook znanstveno sfero in PCT pogoj spremenili v priporočilo. Glede na to, da tudi sodišča dajejo javnosti sporočila, kot da so odloki že tako ali tako le priporočila, bomo kmalu bomo imeli precej večje težave. Če se bo zaradi okužb zapiralo gospodarstvo, tudi vavčerjev za gospodinjstva ne bo. Premier je še pripomnil, da ima vlada že po definiciji oblast – zakaj bi torej potrebovala nasilje, da si pridobi, kot mu je očital Mesec. Glede protestov je še spomnil, da je bilo poškodovanih okoli 40 policistov, kar jasno kaže na to, kdo izvaja nasilje. Protesti pred sodiščem, ko je bil Janez Janša protiustavno zaprt, so bili prijavljeni, ni se oviralo prometa, ni bilo nasilja. Ukrepanje policije tudi zato seveda ni bilo potrebno.
Smo med najbolj ekonomsko uspešnimi državami
Poslansko vprašanje je zastavila tudi poslanka SMC-ja Monika Gregorčič, ki jo je zanimala Janševa ocena prve polovice predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja ter kakšen je načrt dela za drugo polovico. “Smo v drugem delu predsedovanja Svetu EU. Sedaj so prioritete osredotočene na odpornost, v širšem pomenu besede. Za SMC je pozitivno, da Sloveniji kaže gospodarstvo zelo dobro. Smo med najbolj ekonomsko uspešnimi državami,” je med drugim izpostavila. Omenila je še nestabilnost regije Z Balkana in poudarila, da tam nujno rabijo evropsko perspektivo.
Janša je povedal, da je to prvo predsedovanje, ki v času epidemije deluje operativno. Na ta semester je bilo preloženo zelo veliko dosjejev, tako se Slovenija ukvarja s 50 odstotkov več tem, kot bi jih bilo sicer. Večina srečanj je fizičnih, je izpostavil in za primerjavo podal Nemce ali pa Francoze, ki imajo le administracije približno toliko, kot je Slovencev. Zahvalil se je javni upravi oziroma vsem, ki sodelujejo in pomagajo pri predsedovanju Svetu EU. Glede vrha EU-Zahodni Balkan je poudaril, da je največji uspeh, da je beseda širitev sploh v zaključnem dokumentu, žal pa tam ni tudi časovnice – po njegovem mnenju bi bilo sicer vse reforme možno doseči v 10 letih, a ni bilo dovolj soglasja. Dejal je še, da so trenutno vse teme zasenčene z rastjo cene energije – kar pa seveda ni bilo v načrtu.
Sara Bertoncelj