Danes ponoči smo prešli na zimski čas, ki je usklajen s soncem, in urine kazalce premaknili za eno uro nazaj – s 3:00 na 2:00. V Sloveniji prestavljamo uro v skladu z evropsko direktivo, ki ureja premik ure v EU.
O smiselnosti premika ure, ki ga izvedemo dvakrat letno (spomladi in pozimi), v svetu potekajo številne debate. Zagovorniki pravijo, da bi naj prehajanje na poletni in zimski čas služilo prilagajanju soncu; osnovni namen naj bi bil boljši izkoristek dnevne svetlobe z namenom varčevanje energije. Nasprotniki premikov ure pa se sprašujejo, kakšne so posledice premikanja ure na naše psihofizično zdravje.
Premikanje ure doma in po svetu
V ZDA zvezni zakoni ne določajo, da morajo vse zvezne države prestavljati uro po določeni direktivi. Tako se prebivalci določenih delov ZDA (Arizona, Havaji, Portoriko …) s prestavljanjem kazalcev sploh ne ubadajo. V ZDA se število nasprotnikov premikanja ure povečuje, saj raziskovalci ugotavljajo, da obstajajo številne negativne posledice teh premikov. Večina držav Severne Amerike in Evrope se drži enotnega pravila o prehajanju med poletnim in zimskim časom. V Sloveniji smo uro prvič premaknili leta 1983. V Afriki in Aziji pa se večina držav za takšne ukrepe praktično ne zmeni.
Ste nočna ali jutranja ptica?
Bitje naše notranje ure v osnovi določa genetska zasnova, se pa lahko skozi življenje spreminja pod našim vplivom. Po navadi ljudi delimo v dve skupini: tiste, ki radi in z lahkoto vstajajo zjutraj, ter tiste, ki zjutraj radi spijo dlje, so pa zelo aktivni v popoldanskem delu dneva in ponoči. Premik ure tako jeseni kot spomladi različno vpliva na obe skupini.
Naravni bioritem naših možganov je v našem telesu utečen ustroj. Če upoštevamo svoj bioritem, pomeni, da izkoriščamo naravne zaloge energije v telesu tisti del dneva, ko nam najbolj odgovarja. Za nekatere ljudi je to ob 6.00 zjutraj, spet za druge ob 22.00 zvečer. Pogosto se ljudje zaradi službenih obveznosti za določen čas na silo prilagodijo novonastalim razmeram, pa vendar je prehodno obdobje za organizem zelo neugodno.
Nasprotovanje naravnemu bioritmu je stresno za naš organizem
“Telo že ve” je dobro znan stavek, v katerem se skriva mnogo globlja resnica. Če vstajamo prej, kot bi bil naš naravni bioritem, ali delamo pozno v noč, kljub temu da nam to ne odgovarja, v sebi čutimo, da je to “nenaravno”. Možgani so center delovanja, ki je izredno navajen na ritem, ustaljenost in vzorce. Ob premikanju ure zadamo možganom šok, ki traja precej časa, dokler se “za silo” ne prilagodijo novim razmeram. Ta šok ima posledice, kot so: bolj rahel spanec, nespečnost, prezgodnje zbujanje, glavoboli, slabša koncentracija, pozabljivost, popoldanska utrujenost itd.
Ko se telo končno navadi na nove razmere, se letni čas menja in ura se ponovno premakne. Vprašanje torej ostaja, ali je gospodarski učinek varčevanja z energijo zares vreden posledic, ki načenjajo naše zdravje. Morda v obdobju enega leta te težave ne pomenijo večje grožnje, na daljši rok pa zadajanje šokov možganom gotovo lahko prispeva k razvoju različnih motenj in bolezni.
A. D.