Slovenski predsednik vlade Robert Golob in ruski predsednik Vladimir Putin, kot kaže, razmišljata podobno, ko gre za iskanje poti k zagotavljanju miru v Ukrajini.
Po četrtkovem srečanju zaveznikov Ukrajine v Parizu je slovenski premier Robert Golob poudaril, da so evropski voditelji odločni, da najdejo pot do trajnega mira v Ukrajini. Potem ko je ta ponovil, da Slovenija ne bo sodelovala v koaliciji voljnih, je po poročanju MMC izjavil: “Če pa bi koordinacijo prevzele organizacije, kot je na primer Združeni narodi, bo Slovenija resno razmislila o sodelovanju pri vzdrževanju miru, saj sta vloga in mandat ZN-a vedno jasno in demokratično določena.”
Tako kot Golob pa na prisotnost Združenih narodov v Ukrajini z odobravanjem gleda tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Slednji je namreč v četrtek podal predlog, da Ukrajina preide pod začasno upravo pod okriljem Združenih narodov. “Načeloma bi lahko v Ukrajini uvedli začasno upravo pod okriljem Združenih narodov, ZDA, evropskih držav in naših partnerjev,” je namreč ta izjavil tekom obiska v Murmansku.
Do kompetentne ukrajinske vlade, ki bi bila sposobna delati v smeri sklenitve mirovnega sporazuma, bi po besedah Putina prišli z izvedbo demokratičnih volitev. “S tem bi nato začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, podpisali legitimne dokumente, ki so priznani po vsem svetu ter so varni in stabilni,” je izjavil po poročanju STA in dodal, da je v okviru Združenih narodov “že večkrat prišlo do uporabe ideje o prehodni upravi”. Pri tem je navedel primer Vzhodnega Timorja leta 1999.
Upravljanje Ukrajine določata ustava in njeni prebivalci
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na Putinove besede poudaril, da zakonodaja preprečuje, da bi v Ukrajini v času vojne izvajali volitve. Do izvolitve novega predsednika po koncu vojne se predsedniku podaljšuje njegov mandat. Tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Bele hiše je idejo Putina za Reuters komentiral z besedami: “Upravljanje Ukrajine določata njena ustava in prebivalci te države.” Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak pa je po poročanju BBC izpostavil, da Rusija očitno poskuša zaustaviti pomikanje k miru in se je odločila nadaljevati vojno.
Predlog Putina ne preseneča toliko, saj je znano, da Rusija zagovarja stališče, da aktualni predsednik nima legitimnosti, ker mu je maja lani potekel mandat. Februarja letos so ukrajinski poslanci sicer sprejeli resolucijo, s katero so potrdili legitimnost predsednika Zelenskega. V slednji so spomnili, da je bil Zelenski izvoljen na predsedniških volitvah, ki so bile demokratične, svobodne in transparentne, in poudarili, da ne za ljudstvo kot za parlament ni vprašljiv njegov mandat. Skoraj nemogoče bi bilo sicer izvesti veljavne volitve z več kot petimi milijoni ukrajinskih državljanov, razseljenih v tujino, in več sto tisočimi stran od doma, medtem ko se ti borijo na fronti.
Čeprav je Putin prejšnji teden po pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom privolil v delno “premirje” in se zavezal, da bo za 30 dni ustavil napade na ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo, je do napadov prišlo že nekaj ur za tem. “Putinove besede se zelo razlikujejo od realnosti,” opozarja Zelenski.
A. H.