“Mislim, da sodimo v sam vrh, največji konkurenti pa nam bodo Nemci in Norvežani. Računal sem tudi na Poljake, ampak zaenkrat še nisto tisti pravi, ampak oni tako ali tako na začetku ponavadi ne pokažejo vsega,” ob začetku sezone smučarskih skokov pravi slovenski skakalec Jernej Damjan.
Čeprav v Lillehammerju še ne bo nastopil, se na tekme smučarjev skakalcev vrača že prihodnji teden. Čeprav trenutno še ni v najboljši formi, bo, kot je dejal, še malo počakal in vztrajal, saj verjame, da gredo stvari v pravo smer. Kaj vse še pričakuje v letošnji skakalni sezoni?
Lani ste sezono končali na odličnem 14. mestu v skupnem seštevku, letos pa niste prišli v ekipo za SP na prvih tekmah. Kaj se je zgodilo in kaj je vzrok za tako slabe skoke na začetku sezone?
Kaj se je zgodilo in kaj so vzroki, je težko reči, saj pri nas, skakalcih, vedno odločajo malenkosti. Sicer pa je naša ekipa trenutno zelo močna in je težko priti zraven. Sem pa jaz letos poleti poizkusil nekoliko drugače. Iskal sem še tisto nekaj več, da bi dosegel kaj več od lanskega 14. mesta, toda kot kaže, smo se nekoliko zakalkulirali, ampak sedaj prihajam nazaj v tiste prave tirnice. Sicer nekoliko z zamudo, toda sezona je dolga, tako da zaenkrat ni nobene krize.
Se vaši skoki v zadnjem času izboljšujejo?
Ja, se izboljšujejo. Moja želja je sicer bila, da bi se izboljševali malce hitreje, a se žal ne. Moral bom še malce počakati in vztrajati, ampak gre pa vse skupaj zdaj sigurno v pravo smer.
Kako gledate na rezultate svojih kolegov?
Najbolj me je presenetil Jurij Tepeš, ki je pred prvimi tekmami skakal sicer solidno, toda nič posebnega, a je nato prestavil v višjo prestavo. Ostali pa nič posebnega, ampak tako kot na treningih. Peter je “klasa”. Prevc mlajši skače vrhunsko že od samega začetka, pa še ima veliko potenciala. Upam le, da bo znal pravilno delati, ker kakorkoli obrnemo – ena tekma ali pa cela sezona je vseeno razlika. Sicer pa je veliko fantov. Nekateri potrebujejo še nekaj skokov, saj so začetki vedno težki, tako da jih bomo lahko ocenili šele čez nekaj časa.
Včasih je navduševala bratska naveza Damjan, zdaj pa blestita brata Prevc. Oba sta začela odlično – ali lahko oba zdržita v takšnem ritmu?
Za Petra sem prepričan, da lahko nadaljuje v takem ritmu, medtem ko Domna ne poznam dovolj dobro. On prihaja iz mladinskih vrst in ne treniramo skupaj, tako da si zanj ne upam ničesar reči. Če ga bodo prav “vozili” in če bo fant pravilno delal, sigurno da. Je pa res, da je še zelo mlad, tako da bomo videli.
V Lillehammerju vas še ne bo zraven, kaj pa potem?
Res je, tokrat me še ne bo zraven, ker je bilo to tako določeno že prej, bom pa skoraj zagotovo zraven že naslednji vikend v Nižnem Tagilu.
To bo šele druga posamična tekma letos, pa vseeno, kdo je po vašem mnenju favorit?
Sezona je tako dolga, da je to zelo težko napovedovati. Lažje bo o tem govoriti pred novoletno turnejo, ko bomo vsi že v tistem pravem ritmu in se bo res videlo, kdo je kdo. Na prvi tekmi v Kligenthalu se je videlo, da imajo nekateri fantje še težave. Kar nekaj je še reprezentanc, ki zagotovo še niso pokazale tistega, kar znajo.
Kaj pa lahko pričakujemo od vas in od ostalih naših fantov?
Mislim, da sodimo v sam vrh, največji konkurenti pa nam bodo Nemci in Norvežani. Računal sem tudi na Poljake, ampak zaenkrat še nisto tisti pravi, ampak oni tako ali tako na začetku ponavadi ne pokažejo vsega.
Prejšnji konec tedna, ko niste bili v Kuusamu, ste se preizkusili v vlogi strokovnega komentatorja. Kako ste se počutili v tej novi vlogi?
Meni je bilo super. Užival sem v tem, da sem lahko med tekmo kaj povedal. Najbolj me je zanimal odziv gledalcev, ker meni se je vedno, ko sem gledal tekmo, zdelo, da nekaj manjka. Vedno sem imel občutek, da ni pravih informacij, tako da sem vesel, da je bil odziv pozitiven in da je bilo ljudem všeč to, kar sem povedal. Sam sem pa res užival.
Ali to pomeni, da Jernej Damjan že razmišlja o tem, kaj bo počel po koncu svoje smučarske kariere, ali pa je bila to zgolj slučajno priložnost, ki se je ponudila, in ste jo sprejeli.
Pri 32 letih nisem več tako mlad, sploh pa ne za vrhunski šport, tako da seveda človek razmišlja tudi o tem, kaj bo počel po koncu športne kariere. Sploh zdaj, ko doma nisem več sam, ampak imam tudi hčerkico, za katero bo potrebno poskrbeti tako ali drugače. Razmišljam o vsem skupaj. Odpirajo se določena vrata, ampak zaenkrat še ne vem, v kaj bi se usmeril, saj sem za zdaj še vedno povsem predan skokom. Dokler se stoodstotno ne odločim, kako in kaj, si puščam odprta vsa vrata, potem pa bom videl, kam se bom preselil.
Že nekaj časa ste oče male Niki. Žena Taya vas je pohvalila, da ste dober kuhar in da veliko časa namenite tudi svojima princesama. Kako vam ob vseh treningih to uspeva?
V bistvu je tako, da če te stvari delaš z veseljem, to ni težko, čeprav je res, da sem včasih fino zmatran, ampak se da vse narediti. Kakorkoli, jaz zaradi tega nisem nikoli zanemaril niti enega treninga, sem pa bil morda kdaj zato malce bolj utrujen.
Ker ste zelo priljubljeni pri hčerki Niki, vam moramo zastaviti vprašanje, ali bo Niki kmalu dobila družbo v obliki bratca ali sestrice?
Ne, zaenkrat še ne. Želim si, da bi bil lahko zaenkrat več z njo, ampak sva sama z ženo tako zelo zaposlena, da nama čas tega žal ne dopušča. Če bi imela še kakšnega otroka, pa bi bilo vse skupaj še toliko težje. Bomo videli, pustimo času čas.
Rok Virag