Predsednik vlade Janez Janša je včeraj na Brdu pri Kranju opravil prvo uvodno razpravo o prihodnosti Evrope z naslovom “Prihodnost Evrope – pogovor o strateških izzivih ob pričetku vseevropske razprave”. V razpravi so sodelovali tudi predsednik republike Borut Pahor, svetovalec predsednika republike dr. Ernest Petrič (prek AVK), nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, pravnik dr. Matej Avbelj, pravnik dr. Jurij Toplak in nekdanja evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.
Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu poudaril, da je epidemija razpravo o prihodnosti evropskega kontinenta zamaknila v čas slovenskega vodenja Svetu EU, kar pred nas postavlja dodatne izzive. Današnja uvodna razprava je uvod v številne okrogle mize, izmenjavo mnenj in stališč, ki jih bomo organizirali do konca leta. Nekatere od teh bodo zgolj v smislu nacionalne razprave, druge pa bodo organizirane tudi širše, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki drugih evropskih držav.
Razprava je delno določena s strateško agendo EU, je pojasnil predsednik vlade. Tako bo razprava v tistem delu, kjer bodo institucije EU vplivale na vsebino razprave, osredotočena na zeleni in digitalni prehod. Gre za strateško agendo, ki bo spremenila naš način življenja in bo vplivala na to, kako bomo živeli v prihodnjem desetletju.
V EU v številnih temah ni velike enotnosti
Janša je poudaril je, da so številne teme, kjer v EU ni velike enotnosti. Taka tema je razprava o lastnih virih EU. V obravnavi sta tudi dva akta, in sicer direktiva o digitalnem trgu in direktiva o digitalnih storitvah. Premier meni, da je davek na digitalne storitve za prihodnost zelo verjetno eden ključnih mehanizmov za lastne vire EU. Ob tem je opozoril, da nobena država sama tega davka ni sposobna učinkovito pobrati oziroma ga vključiti v lastne finance, ker gre za globalno zadevo, zato se moramo o tem dogovoriti v okviru EU in doseči dogovor tudi znotraj svetovne trgovinske organizacije. Vprašanje, ki bo po njegovem prepričanju odmevalo, je tudi vprašanje večinskega odločanja pri zunanjepolitičnih temah, kjer so zelo različni pogledi. Na mizo pa bo treba dati še razpravo o demografski sliki EU, ki je strateški problem, razprave pa se v zvezi s tem po mnenju premierja preveč omejujejo na vprašanje migracij. Težko smo optimistični, da bi dosegli velike preboje – mogoče jih bomo dosegli le pri vprašanju azila, je poudaril predsednik vlade.
Vsi si želijo več vključenosti
Tudi predsednik republike Borut Pahor si želi, da bi bila razprava čim bolj vključujoča na vseh ravneh. Opozoril je na pomen Konference o prihodnosti za Slovenijo kot predsedujočo v času Konference. Poudaril je, da zaradi okoliščin v zvezi s pandemijo, pa tudi političnih in varnostnih, od konference ne pričakuje kar bi si sicer želel, kar si po njegovem tudi zaslužijo državljani in Evropa. Zavzema se za bolj povezano Evropo, kot je sedaj. Evropo, ki je utemeljena na svojih tradicionalnih načelih, na spravi, spoštovanju človekovih pravic, demokraciji, vladavini prava, svobodi medijev in novih vrednotah, ki so povezane s trajnostno politiko. Kot je izpostavil si še v času svojega življenja želi, da bi imel možnost izvoliti predsednika ali predsednico EU.
Dr. Dimitrij Rupel je spomnil, da je bila EU od začetka utemeljena na spravi, solidarnosti in sodelovanju. Kasneje se je po njegovem mnenju ideja o tesnejši povezavi začela umikati. Prepričan je, da EU čaka urejanje odnosov med starimi in novimi članicami, postavlja pa se tudi vprašanje reorganizacije. Rupel je poudaril, da EU potrebuje ustavo, če želi postati bolj tesnejša zveza. Zofija Mazej Kukovič pa je spregovorila o izzivih, s katerimi smo se soočili v času pandemije. Kot je poudarila, v EU nismo bili pripravljeni na nevarnost, zato bi se po njenih besedah morali znanstveniki in vsa evropska medicina vnaprej pripraviti na morebitne nove epidemije. V teh institucijah nihče ne govori, da gre za zadnjo epidemijo, je opozorila. Poudarila je pomembnost vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropske medicinska agencije in Agencije za hrano.
Razprava uspešna če bomo uspeli pritegniti širok krog razpravljavcev
Dr. Ernest Petrič je v uvodu dejal, da je bila EU v 50-ih letih, ko se je začelo evropsko združevanje, zadeva elite. “Danes morajo te stvari potekati z udeležbo najširšega dela prebivalstva”, je prepričan. Ta razprava je lahko uspešna le, če bomo uspeli pritegniti širok krog razpravljavcev, je med drugim dejal Petrič. “Danes živimo v novi geopolitični razporeditvi sveta. Drugače je razporejena gospodarska moč, drugače finančna moč. Evropa danes ni več edino središče moči in razvoja, je pa še vedno eno od teh središč”.
Evropa na razpotju
Dr. Matej Avbelj je v nadaljevanju povedal, da je z vidika teorije ustavne evropske integracije Evropa na razpotju. V zadnji desetletjih smo imeli v EU veliko notranjih in zunanjih kriz, ki vse so segle tako globoko, da so zamajale celo same vrednostne temelje evropske integracije. Po drugi strani pa so te krize povzročile, da so bile na institucije Evropske unije prenesene številne pristojnosti, ki tvorijo samo bistvo nacionalnega političnega in demokratičnega procesa, ne da bi o tem potekala širša razprava. “Na razpravi, ki je bila odprta 9. maja, se bomo odločali o treh mogočih scenarijih: ali bomo ubrali reformno pot naprej, ali bomo vzdrževali status quo, ali pa bomo vzpostavili prejšnje stanje, neke vrste postopno dezintegracijo naše povezave”. Ob tem je izpostavil, da je Schumanova deklaracija vrednostni simbolni temelj in dokument evropske integracije.
Dr. Jurij Toplak je uvodoma povedal, da si kot državljan želi Evropske unije, v kateri organi, volitve in sodišča, delajo transparentno in se držijo svojih zavez; kjer vlada pravo in kjer bodo oblasti spoštovale človekove pravice. Prav tako si želi Evropsko unijo, ki zagotavlja svobodo in pluralnost v politični razpravi, pluralnost medijev in EU z močnimi vseevropskimi univerzami, ki bodo vodilne na svetovnem trgu po raziskavanju in izobraževanju.
Predstavil je tudi nekaj svojih predlogov za prihodnost Evrope: transparentnost organov EU, saj transparentnost ustvari zaupanje; Evropska unija naj spoštuje svoje mednarodne zaveze, saj je zgled državam članicam. Nadalje je predlagal, da Evropska unija skrajša razdaljo med ljudstvom in organi EU. EU se sooča s kritikami oddaljenosti od ljudstva. Tako npr. evropski parlamentarci kot edini evropski funkcionarji, izvoljeni neposredno od ljudstva, nimajo zakonodajne iniciative. Le-ta pa bi izboljšala demokracijo, približala Evropski parlament ljudstvu in povečala občutek ljudstva, da so Evropejci. Prav tako se je zavzel za to, da bi EU zagotavljala svobodne in poštene volitve na svojem ozemlju, kar je trenutno prepuščeno državam članicam. EU bi prav tako napredovala, če bi sprejela ukrepe za ustvarjanje pravega razmerja med svobodo in pluralnostjo v politiki, na volitvah in v medijih. Pogoja za demokracijo sta namreč svoboda in pluralnost.
Slediti je treba cilju, da bi Evropa postala cela, svobodna
Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju razprave dejal, da bi morali slediti cilju, da bi Evropa postala cela, svobodna in v miru sama s seboj. “Verjetno takrat, ko je bil ta cilj postavljen in kasneje na novo definiran, nihče ni pričakoval, da bo velik del tega cilja izpolnjen, in to v času življenja ene generacije ter prav tako v času, ko se je ta cilj postavljal in je bil v velikem kontrastu s tragedijo, skozi katero je šla Evropa v prvi polovici 20. stoletja,” je dejal predsednik vlade. Opozoril je, da se je EU v lanskem letu skrčila, saj je iz EU prvič odšla ena članica, in to ne katerakoli članica, temveč tista, ki predstavlja četrtino ekonomije skupnega trga in članica, ki je predstavljala ravnotežje med pretirano regulacijo in zavzemanjem za svobodni trg. “To je spremenilo Evropo in v nasprotno smer od tega cilja je šla tudi degradacija prioritete širitve,” je dejal predsednik vlade.
Anita Gužvič