Pisali smo že o tem, da imajo novoustanovljeni Demokrati Anžeta Logarja v svojih vrstah kadre, ki so zamenjali že več levih strank. A kader sam še ne naredi stranke. Kljub temu jim je treba dati priložnost in najprej prebrati vsaj program. Ta pa povprečnega liberalnih sprememb željnega Slovenca pusti še bolj hladnega od samega kadra.
Na prvo branje je program napisan kot tipičen medel tekst, kakršnih so bile v preteklosti sposobne levosredinske kvaziliberalne stranke tipa SMC in LMŠ, poln enovrstičnic s tekmovanj za miss sveta (“Naš cilj je, da imajo državljanke in državljani večjo moč pri odločanju o svoji prihodnosti.”). Sicer je jasno, da je takšna programska preambula skoraj vsake nove stranke, a na koncu je pomembno “meso”: tisti del, ki se nanaša na osebne svoboščine in predvsem na svobodno gospodarstvo.
Podjetja morajo prevzeti delež odgovornosti?!
Demokrati se hvalijo, da so stranka podjetniškega razmišljanja, in pravijo, da podjetniško mišljenje prinaša učinkovite rešitve in večjo svobodo delovanja, a hitro dodajo, da “morajo tudi podjetja prevzeti svoj delež odgovornosti po konceptu načela deljene vrednosti”. Sicer ne povedo, kaj naj bi to pomenilo (kakšno deljeno vrednost naj bi omogočalo podjetje razen plačevanja davkov in plač?!), pravijo pa, da imamo v Sloveniji nekaj zelo dobrih primerov odgovornega podjetništva, zato bodo Demokrati spodbujali tovrstne prakse. Zopet se postavlja vprašanje, kaj pomeni “odgovorno podjetništvo”, in se pojavlja strah, da si “Demokrati” to razlagajo podobno kot trenutna oblast, da bodo morala podjetja postati lokalni odbori CSD in skrbeti za socialne korektive.
“Socialni” podjetniki in klimatske spremembe
Kaj so v resnici, še bolj razkrijejo v odstavku, kjer se zavzemajo za socialno tržno gospodarstvo, rekoč, “da se zavzemajo za tržno gospodarstvo s poudarkom na trajnostnem upravljanju z naravnimi viri in upoštevanjem pomena socialne kohezije”. Skrbijo jih tudi klimatske spremembe.
Težko je takšne besede razumeti drugače, kot da se strinjajo s trenutnim stanjem, ko gospodarstvo dušijo tako slovenska oblast kot evropski birokrati, hkrati pa so pripravljeni prevzeti nadpovprečno davčno breme, ki ga imajo slovenska podjetja, zaradi katerih so vedno manj konkurenčna na tujih trgih.
Kaj pa denacionalizacija?
Odkar je skupina razumnikov davnega leta 2015 podpisala pismo v podporo privatizaciji, je na to temo vladala popolna tišina. Še več – socialistične leve vlade so hotele zopet odkupiti Mercator. Kaj si o vlogi države v gospodarstvu mislijo Demokrati?
Demokrati bi te panoge in infrastrukturo zaščitili pred hibridnimi napadi ali sovražnimi prevzemi z zakonodajo, ki bo jasno definirala kritično infrastrukturo.
Prav ta odstavek najbolj jasno pokaže, da gre za ideološko gradnjo temeljev za to, da vse ostane tako, kot je: država se bo še naprej ukvarjala s hotelirstvom, farmacijo, vzdrževanjem cest, turizmom, naftno industrijo, električno industrijo, SDH pa bo še naprej vrtiljak političnega kadrovanja, nepotizma, birokratske nesposobnosti, neprilagodljivosti in slabih donosov. Posledično pa tudi tujci ne bodo želeli vstopati v tak strogo reguliran trg kot je naš, saj bodo posledice skoraj takšne kot za tiste, ki so opravljali posel v Ruski federaciji.
So to ti ekonomsko liberalni demokrati, ki so nam jih obljubljali?
Še več regulacije, še manj gradnje
Vsakič ko se pogovarjamo o pomanjkanju stanovanj, je zaključek jasen: v Sloveniji preveč reguliramo gradnje oz. kje lahko sploh gradimo. Zaradi Nature 2000 se je država spremenila v naravni rezervat, kjer na večjem odstotku površin gradnja ni dovoljena. Bodo Demokrati to popravili? Videti je, da jim status quo ustreza.
Pravijo, da je potrebno vode, gozdove, zemljišča in druge dele okolja varovati in ohranjati za mlajše generacije in prihodnost. Ker pa so posegi v okolje temeljnega pomena za gospodarski razvoj in blagostanje prebivalstva, je treba o posegih v okolje odločati premišljeno, tako da bodo ti posegi trajnostni in tako da bomo zagotovili samozadostno oskrbo z vsemi naravnimi viri, ki jih v Slovenji potrebujemo za dostojno življenje vseh njenih prebivalcev. Govorijo o pospešitvi postopkov izdaje gradbenih in okolijskih dovoljenj, v isti sapi pa o ukrepih, ki bi to onemogočali.
Kljub temu pa nameravajo sprejeti ukrepe stanovanjske politike, ki se jih ne bi sramoval niti trenutni minister Simon Maljevac. Radi bi prilagodili normativne podlage delovanja Javnega stanovanjskega sklada za pridobitev nepremičnin ter sprejetje ukrepov, s katerimi bodo krepili ponudbo najemniških stanovanj na trgu nepremičnin – se pravi, s stranko Levica se strinjajo, da mora država skrbeti za stanovanjsko politiko, ne pa da se ta panoga prepusti prostemu trgu, država pa naj se čim bolj (tudi regulativno) umakne.
Kaj sporočajo Demokrati?
Če ste se nadejali ekonomsko liberalne stranke, se lahko nehate veseliti. Gre za tipično slovensko konstrukcijo LDS-ovskega socialističnega gradualizma s priokusi evropskega novodobnega zelenega socializma. Pri Logarju ne boste dočakali manjše vloge države v gospodarstvu, kaj šele denacionalizacijo.
Morda ne bodo bili frontalne vojne z gospodarstvom kot Golobovi gromovniki, bodo pa gospodarstvo še vedno dojemali kot kravo molznico, le do krave bodo za odtenek prijaznejši, na koncu pa bodo vseeno jasni, da mora krava dati mleko, pivci mleka pa so oni sami – kako drugače naj si razlagamo to, da morajo podjetja “prevzeti svoj delež odgovornosti”?
Videti je torej, da gre za tipičen slovenski poskus novega izumljanja blagega socializma, potem ko smo zadnji dve leti trpeli čisto pravi trdi socializem in vojno z gospodarstvom. Morda bi tak recept bil še primeren 10 let nazaj. Danes pa smo že na takšnem robu, da si gradualizma po receptu LDS enostavno ne moremo več privoščiti.
Slovenija potrebuje ekonomsko liberalnega partnerja, ki bo komplementaren SDS, ne pa še en klon Nove Slovenije, SLS, SMC in LMŠ (Gibanje Svoboda se ne šteje v to druščino, saj je ta ekstremistična stranka “kovididiotizma” bolj podobna stranki Levica). Časov Drnovška, Bidna, Obame, Merklove in Draghija je konec. Nastopil je čas Mileija, Trumpa, Bukeleja … Demokrati so na nek način kot novi filmi o superherojih. Nekoč izredno popularen trend, ki pa izgublja priljubljenost med novo generacijo.
Mitja Iršič