Vladimir Putin je dobil, kar je hotel – v intervjuju s Tuckerjem Carlsonom, ki je igral “uvoženega” kremeljskega propagandista, ki ni vprašal skoraj nobenega neprijetnega vprašanja, je pa poskrbel, da se je Putin usedel v srce delu volilnega bazena v ZDA, ki pritiska, naj Ukrajini čim prej nehajo dostavljati orožje, da ta hitro kapitulira.
V dvournem intervjuju je bil ruski predsednik Vladimir Putin veliko bolj neposreden kot navadno, kako vidi konec svoje invazije na Ukrajino: ne z vojaško zmago, temveč z dogovorom z Zahodom, kot da Ukrajina kot suvereni subjekt mednarodnega prava sploh ne obstaja.
V dvournemu intervjuju, posnetem v pozlačeni dvorani v Kremlju, je bil Tucker Carlson večinoma tiho in je le prevzet poslušal, kaj ima Putin povedati.
Želi sporazum z Zahodom mimo Ukrajine
V pogovoru je Putin pozval Združene države, naj “sklenejo sporazum” o predaji ukrajinskega ozemlja Rusiji, da bi končali vojno. Videti je bilo, kot da želi ugajati ameriškim konservativcem, katerih predstavniki v Kongresu zadržujejo pomoč Ukrajini, pri čemer je rekel, da “imajo Združene države bolj nujne naloge, kot je vojna na tisoče milj stran.”
“Nimate za početi nič boljšega?” je vprašal Putin kot odgovor na Carlsonovo vprašanje o možnosti, da bi se ameriški vojaki bojevali v Ukrajini. “Imate težave na meji, težave z migracijami, težave z državnim dolgom.” Dodal je: “Mar ne bi bilo bolje, da se pogajamo z Rusijo?”
Putinove zgodovinske lekcije
Velik del intervjuja je vključeval znano kremeljsko retoriko o zgodovinskih zahtevah Rusije po vzhodnoevropskih deželah, ki so se začele v devetem stoletju, kar se je Putin le malo trudil prilagoditi ameriškim ušesom. Predstavljal je umetno inteligenco, Džingiskana in rimski imperij.
Kot razlog za invazijo Ukrajine je zatrdil, da je bil cilj Rusije “ustaviti vojno”, za katero trdi, da jo Zahod vodi proti Rusiji. Ruske ozemeljske težnje je hotel upravičiti z dolgo zgodovinsko lekcijo o veliki kneževini Litvi in prihodu krščanstva v vzhodno Evropo. Trdil je, da so Ukrajinci izmišljen narod, ki nima nobene pravice do suverenosti. Želel je torej ustvariti občutek, da gre za neke vrste državljansko vojno.
Putin misli, da Rusija na bojišču ne bo poražena
Putin je bil v intervjuju veliko bolj neposreden kot navadno, kako vidi konec invazije na Ukrajino – ne z vojaško zmago, temveč s sporazumom z Zahodom. Ob koncu intervjuja je Putin Carlsonu dejal, da je čas za pogovore o koncu vojne, ker so “tisti, ki so na oblasti na Zahodu, spoznali, da Rusija na bojišču ne bo poražena. Če že, če so že ugotovili, morajo razmisliti, kaj naprej. Pripravljeni smo na dialog,” je dejal Putin.
Na Carlsonovo vprašanje, ali lahko Nato sprejme ruski nadzor nad deli Ukrajine, je Putin dejal: “Naj razmišljajo, kako to storiti z dostojanstvom. Možnosti so, če je volja.”
Drugačna retorika kot pred domačim občinstvom
Putin doma uporablja vojno retoriko, tukaj pa je bilo videti, kot da želi Zahod prepričati o “mirni predaji Ukrajine.” Ko mu je Carlson dal priložnost, da Rusijo prikaže kot zagovornico “tradicionalnih vrednot”, ker Zahod pogosto prikazuje kot degeneriran in propadajoč, je bil ruski predsednik nenavadno zadržan. “Zahodna družba je bolj pragmatična. Ruski ljudje bolj razmišljajo o večnem, o moralnih vrednotah.” Dodal je, da “z zahodno potjo ni nič narobe” in opozoril, da je privedla do “dobrega uspeha v proizvodnji, tudi v znanosti”.
Pravijo, da ni interesa za napad vzhodnega krila Nata
Videti je bilo, da je Putin v intervjuju med vrsticami očitno želel sporočiti, da lahko Moskva in Washington najdeta skupni jezik. Carlsonu je povedal, da Rusija nima interesa napadati države na vzhodnem krilu Nata, v nasprotju s svarili nekaterih zahodnih uradnikov.
“Ne zanimajo nas Poljska, Latvija ali katere druge,” je dejal Putin. “Gre samo za grožnje.”
Novinarja Wall Street Journala bi zamenjal za ruske kriminalce
V eni redkih – najbrž vnaprej dogovorjenih konfrontacij – je Carlson pozval Putina, naj izpusti dopisnika Wall Street Journala, ki ga je Rusija aretirala lani zaradi obtožb vohunjenja, kar The Journal in ameriška vlada odločno zanikata. Putin je dejal, da se “dialog o njegovi usodi nadaljuje”, in namignil, da Kremelj čaka na ugodno ponudbo Združenih držav, da bi ga izpustili v okviru izmenjave zapornikov. Torej Putin igra na Hamasovo igro “terorist v zameno za civilista”. Najbrž bo za izmenjavo zahteval kakšnega ruskega kriminalca, zaprtega v ZDA.
Putin vidi, da ima v zadnjih dveh letih najboljšo priložnost
Ta hip so na Zahodu v vzponu populisti na levi in na desni, ki so na ravni Kučanovih “mirovnikov”. Se pravi, tisti, ki bi radi Ukrajini odrekli vojaško pomoč, kar bi seveda privedlo do skorajšnje kapitulacije države in njeno inkorporacijo v ruski vojni stroj.
Predstava s Carlsonom je zvenela kot nekakšna reklama za podpis sporazuma z Zahodom, v katerem bi Ukrajina povsem pripadla Rusiji, kar bi dalo tej priložnost, da znova obnovi vojsko in čez nekaj časa napade tudi vzhodnoevropske države EU (najprej seveda baltske države). Vprašanje je le, ali bo zahodna politika ostala dovolj trdna, da se upre takšnim populističnim prijemom, ki zastruplja njihove volivce.
I. K.