Čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo, da je Marjan Pogačnik, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, kršil pravni red v medijsko zelo odmevnem primeru, ko so materi na nasilen način odvzeli tri otroke, ta še naprej uživa zaupanje predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Da bi Pogačnika moral sodni svet po zakonu brezpogojno razrešiti, pa medtem opozarja nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić.
Konec lanskega leta je ESČP v primeru odvzema otrok materi, ki je zaradi upiranja otrok potekal več ur, odločilo, da je bila prepoved stikov matere z otroki neupravičena in da so bile tako materi kot tudi otrokom kršene pravice. Prav tako ni bila pravilna niti izbira sodnice, ki je konkretni primer vodila. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča je po ugotovitvah sodišča s tem, ko “je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku, v nasprotju z objektivnimi vnaprej določenimi merili nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov” (Več tukaj).
Đorđević meni, da je Pogačnik postopal v dobri veri
Ob robu odprtja sodnega leta 2025 je Miodrag Đorđević za Televizijo Slovenija povedal, da je po njegovo predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča “postopal v dobri veri, evropsko sodišče pa je odločilo tako, kot je”. “Težko polemiziram z Evropskim sodiščem za človekove pravice. Iz odločbe izhaja, da ni upošteval načina dodeljevanja spisov, ki bi moral biti naključen,” je med drugim povedal.
Đorđević pa po navedbah MMC-ja ni želel podati komentarja, če bo vrhovno sodišče kakor koli postopalo, na primer tudi v smeri odreditve notranjega nadzora. Pojasnil je, da vsako stvar, ki pride z ESČP, podrobno pogledajo in analizirajo. Tako bodo naredili tudi v konkretnem primeru. “Gospod Pogačnik do nadaljnjega uživa moje zaupanje”, je poudaril.
Za tako kršitev grozi razrešitev s položaja
Potem ko sodni svet, ki je o konkretni zadevi razpravljal že pred petimi leti, kršitev predsednika sodišča tedaj ni odkril, bo ta sedaj o zadevi vnovič odločal. Pogačnik je bil namreč s strani sodnega sveta (sedaj v drugačni sestavi) pozvan, da naj posreduje svoja pojasnila. Slednja je ta sodnemu svetu že posredoval, na eni od prihodnjih sej pa bodo odločali o tem, “ali je prekršek tako hud, da je treba predsednika razrešiti”. 64. člen Zakona o sodiščih sicer med drugim glede razrešitve predsednika sodišča navaja, da do razrešitve pride, “če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev”.
Tudi najvišje sodišče v državi pred tremi leti ni ugotovilo kršitev, pravosodno ministrstvo pa jih je, zato je šlo v odreditev notranjega nadzora. Kot so zaključili, je bilo “s predodelitvijo primera zadoščeno pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, hkrati pa so bila kršena pravila sodnega reda o dodeljevanju zadev”. Na okrožnem sodišču so v zvezi s tem sicer pojasnjevali, da so postopali tako, kot so, “ker sodni red ne predvideva vseh situacij, ki se dogajajo na njihovem kadrovsko zelo pretočnem sodišču”.
Za komentar smo se odločili povprašati nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki spominja, da je sam o zakonitosti poslovanja gospoda Pogačnika v preteklosti pisal dovolj. “Nikoli ni posvečal posebne pozornosti dodeljevanju zadev po abecednem sosledju,” je poudaril in dodal, da ugotovitvi ESČP ni česa dodati. “Po zakonu bi ga moral Sodni svet brezpogojno razrešiti, kar se ne bo zgodilo”, pravi.
“V teh gabaritih dojemam tudi vlogo predsednika Vrhovnega sodišča, saj se vsi napajajo iz istega izvora. So skrbno selektirana, strateško ubrana druščina, v kateri je temeljnega pomena medsebojno ščitenje hrbta”, še pojasnjuje Radonjić in dodaja, da se v tem sklopu ni treba bati, da bi mu gospod Đorđević spodnesel preprogo.
Ž. N.