Pred časom je evropska poslanka Romana Tomc ob svetovnem dnevu voda na Evropsko komisijo naslovila vrsto vprašanj v zvezi s kanalom C0. Prejela je šablonski odgovor, češ, projekt je potreben, komisija spremlja situacijo, a se za skladnost z zakonodajo zanaša na nacionalne organe. Komisija očitno vseh dejstev v zvezi s kanalom C0 niti ne pozna. Ker Tomčeva z odgovorom ni bila zadovoljna, je na komisijo naslovila dodatna vprašanja. Na odgovore še čaka.
Spomnimo, takrat je evropsko poslanko zanimalo, ali so v Evropski komisiji seznanjeni z neustrezno izbiro trase kanala ali je bila komisija zavedena, ko je dovolila gradnjo brez okoljevarstvenega dovoljenja ter kaj lahko stori v primeru takšnega ogrožanja zdravja državljanov.
Odgovor komisije je bil dokaj nonšalanten.
Kot pravijo, bo sedanji sistem zbiranja in čiščenja odpadne vode razširjen na tri dodatne občine, kar bo po njihovih besedah znatno pripomoglo k zmanjšanju onesnaževanja površinske in podzemne vode v primerjavi z njunim trenutnim stanjem ter s tem izboljšalo splošno kakovost vodonosnika, ki se uporablja za odvzem pitne vode. Poleg tega proti Sloveniji zaradi neskladnosti s to direktivo trenutno pred Sodiščem EU poteka postopek za ugotavljanje kršitev 2, ki se med drugim nanaša na aglomeracijo Ljubljana.
Cilj projekta komunalne čistilne naprave v Ljubljani je torej zagotoviti, da Slovenija nadoknadi zaostanek pri zbiranju in čiščenju odpadne vode ter ravna skladno z ustrezno zakonodajo EU. V zgoraj navedeni direktivi ni nobene določbe, ki bi prepovedovala gradnjo kanalizacijskih omrežij nad vodonosniki. Ker pravo Unije ne ureja namestitve kanalizacijskih omrežij, morajo nacionalni organi držav članic na tem področju spoštovati svoje nacionalne zakone.
Komisija zatrjuje, da se zaveda pomislekov v zvezi s povezovalnim kanalom. Vprašanje dodatne presoje vplivov na okolje je trenutno predmet postopka pred Upravnim sodiščem RS, v katerega sta vključena Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Komisija je še povedala, da pozorno spremlja izvajanje tega pomembnega projekta in se pri zagotavljanju skladnosti z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo zanaša na nacionalne organe v Sloveniji.
Več kot očitno Evropska komisija ni seznanjena z vsemi podrobnostmi zadeve, med drugim tudi s tem, da projekt sploh nima vseh potrebnih dovoljenj. Evropska poslanka je zato poslala dodatna vprašanja:
2. Kaj Komisija načrtuje v primeru, da k projektu ni bilo priloženo okoljsko dovoljenje, kar je za kritični odsek potrdila tudi uslužbenka Ministrstva za okolje in prostor?
3. Ker arogantna dejanja župana in njegovih služb na terenu kažejo na nezakonitost odločb, ki so jih izdale lokalne in nacionalne službe, Komisijo sprašujem, ali je o morebitnem sumu na zlorabo evropskih sredstev že obvestila Evropsko javno tožilko?
Ker gre za izjemno pomembno in občutljivo področje, ki neposredno vpliva na varnost in zdravje ljudi, evropska poslanka pričakuje, da bo Komisija naredila vse, da bo zaščitila upoštevanje načela vladavine prava in z vso potrebno skrbnostjo preučila zakonito in namensko porabo evropskih sredstev. Odgovorov do danes še ni prejela.
Andrej Žitnik