Davčna politika je bila eden od temeljev predvolilnega programa vladajočih. Levica je obljubljala socialistični raj pod Alpami, SD socialno državo, predsednik Gibanja Svoboda je razglasil, da nižjih davkov ne potrebuje, sicer bi denar zapravljal za neumnosti. Skupaj so nagovarjali volilno telo, tradicionalno naklonjeno socialnim transferjem. Nagovarjanje je bilo uspešno, vse dokler niso povedali, koga mislijo obdavčiti. Ko se je izkazalo, da bi davčna reforma zajela domala celotni narod, se je hišica iz kart začela sesuvati. Podpora je strmoglavila, retorika pa spremenila. Tako je konec marca predsednik vlade celo dejal, da “mogoče davčne reforme v tem trenutku sploh ne potrebujemo”.
Zadnja izjava je prišla po seriji spodletelih nastopov in javnih izjav predstavnikov vlade. Po tem, ko so Golobove spremembe davčne zakonodaje izničile razbremenitve, ki jih je uvedla Janševa vlada in efektivno vsem znižala plače, je bila javnost izrazito pozorna na naslednje korake vlade. V javnosti so se pojavile ideje o nepremičninskem davku, ki bi financirali megalomanske obljube Levice, malo kasneje je sedaj že odstavljeni državni sekretar na ministrstvu za finance povedal, da bi spremembe pri davčenju dela lahko tudi povečale obremenitev.
Razmisleki o nepremičninskem davku so se izkazali za še posebej nehvaležne. Stranka Levica in njen “rukovodilac” Luka Mesec je na predvolilnih soočenjih obljubljal 30 tisoč novih stanovanj. To bi dosegli s posebnim nepremičninskim prispevkom. Ideja je kasneje potihnila, skrajno leva stranka je posledično drastično zmanjšala napovedi. Od 30 tisoč stanovanj je ostalo 2000 stanovanj in še ta naj bi se začela graditi šele ob ali po koncu mandata te vlade. Več o tem lahko preberete – TUKAJ. Hkrati so se v javnosti pojavile ideje o novem nepremičninskem davku, ki bi obremenil “luksuzne” nepremičnine. Te so definirali kot drugo ali tretjo (itd.), ki jo ima posameznik v lasti. Nato so ugotovili, da ne gre za ugodno rešitev, zato se je začela debata, da bi bilo treba nepremičnine obdavčiti glede na njihovo vrednost. Tudi to idejo so opustili. V Levici so nato celo predlagali, da se ne bi davčilo glede na vrednost nepremičnine, ampak glede nan vrednost nepremičnine in posameznikovo drugo premoženje. Po tem, ko so se na račun Levice vsule hude javne kritike, vezane na njihovo popolno nepoznavanje področja, je debata zamrla. Več o davčnih razmislekih Levice lahko berete – TUKAJ.
Posebno poglavje je bilo obremenitev dela. Na novinarski konferenci po vladnem vrhu je vlada naznanila, da se bo temeljno preoblikovala obdavčitev dela. Iz sistema olajšav, ki ga imamo sedaj, bi presedlali na sistem davčnih odbitkov. Ta naj bi bil preglednejši in enostavnejši. A bolj kot enostavnost davčnega sistema je volilno telo zanimalo, ali bodo na koncu dneva plačevali več ali manj davkov. Državni sekretar Božič je na novinarsko vprašanje odgovoril, da ne more zagotoviti, da bo davčna reforma prinesla razbremenitev dela. Lahko bi ali pa tudi ne. Vladni načrti po skoraj enem letu vladavine niso bili niti približno dorečeni. Predsednik vlade je nato potegnil zavoro, opravil nekaj javnih nastopov, Tilen Božič je podal odstopno izjavo, vladna barka je plavala dalje – do naslednje čeri.
Širši konteksti premierjevih razmislekov
Na včerajšnji seji državnega zbora se predsednik vlade ni uspel izogniti vprašanjem o davčni politiki. Na jasno zastavljeno vprašanje s strani NSi, v kateri smeri gredo razmisleki o davčni politiki in kakšna naj bodo pričakovanja davkoplačevalcev, je predsednik vlade dejal, da je potrebno davčno reformo razumeti v širšem smislu in da “davčna reforma ni bila nikoli mišljena zato, da bomo z njo polnili proračun”. V vladi so očitno spoznali, kot je razbrati iz besed predsednika vlade, da je Slovenija trenutno že med bolj obdavčenimi narodi na svetu. Golob je k svojim razmislekom dodal, da je Slovenija trenutno druga po obdavčitvi dela v Evropi in hkrati najbolj obremenjena s socialnimi prispevki.
“Ta del zahteva osvežitev in jo bo tudi dobil. Bo pa to ciljna osvežitev,” je povedal. Predsednik vlade je tudi priznal, da so bili marca predstavljeni dokumenti nezreli za javno predstavitev, saj so bili politično neusklajeni. Ponovil je tudi, da davčne reforme, “kot je bila predstavljena,” ne bo in da hkrati davčna reforma ni v ospredju. Obdavčitve regresov, nepremičninskega davka očitno ne bo. Ali pa bo.
Kaj je sploh v ospredju?
Torej? Kaj pa je v ospredju? Nedolgo nazaj je Luka Mesec povedal, kaj zagotovo niso prioritete vlade. To so pokojnine. Ko je nastopil v Tarči na RTV Slovenija, je dejal “trenutno je prioriteta javno zdravstvo in plače v javnem sektorju. Pokojnine namenoma malo čakajo”. A tudi na teh področjih ni videti, da bi vlada prinašala oprijemljive spremembe. Na področju zdravstva veliko več pozornosti vzbujajo debakli zdravstvenega sistema kot predlagane reforme. Samo v enem letu se je zgodilo, da so v slovenskih bolnišnicah zamenjali identiteto umrlih bolnikov in zavrnili urgentni prevoz možakarju, ki se je očitno boril za življenje in ga na koncu izgubil. Od oprijemljivejših predlogov s strani oblasti je bila predlagana sprememba sistema plačevanja zdravstvenega zavarovanja.
Na tej točki, skoraj eno leto po zaprisegi vlade, se zdi, da je njihova prioriteta predvsem uvajanja časovnic. Realizacije dejanskih ukrepov, ki bi izboljšali življenjski standard naroda, zaenkrat še nismo videli.
Gal Kovač